Janja v drugih dimenzijah kot tekmice

Wujiang – Težko je najti presežnike, s katerimi je mogoče opisati šampionsko zgodbo mlade slovenske športne plezalke Janje Garnbret. Balvanski svetovni pokal, ki ga je zares priključila šele letos, je končala na drugem mestu, v težavnostnem se je včeraj na šesti tekmi veselila pete zmage.

Branilka težavnostnega globusa, ki šteje komaj 18 pomladi in pol, letos pleza v povsem drugih dimenzijah kot konkurenca, takšne dominance v ženski konkurenci poznavalci ne pomnijo, niti pri Janjini šampionski predhodnici Mini Markovič. Odlični Slovenki sicer nimata veliko stičnih točk, njun plezalni slog je različen, Ptujčanka veliko stavi na moč, koroška najstnica je v steni lahkotna, gibka, iznajdljiva in hitra. Glede na njene letošnje predstave se je vprašati o smiselnosti tekmovalnega pravila, da so kvalifikacije nujne za vse nastopajoče, tudi za najboljše. Janja je v sezoni v 12 kvalifikacijskih smereh kar enajstkrat ujela vrh, posrečilo se ji ni zgolj uvodoma v Villarsu, ko se je še ogrevala. Tudi sicer je morala doslej v težavnostni sezoni 24-krat v steno in kar 17-krat je šla do konca, na Kitajskem že tretjič tudi v finalu.

Ponovila je izjemen podvig iz julijskega Chamonixa, ko je prav tako v vseh tekmovalnih fazah od kvalifikacij do finala grizla do vrha, čeprav imajo dekleta letos oteženo delo zaradi krajšanja dovoljenega časa plezanja z osmih na šest minut. »Na Kitajsko sem se rada vrnila, toda Xiamen, na katerega imam čudovite spomine, saj sem tam lani zmagala, me čaka šele čez teden dni,« je Garnbretova poudarila, da njeno ljubše kitajsko prizorišče šele pride na vrsto. In na njem bo lahko že predčasno ubranila naslov najboljše tekmovalke v sezoni težavnostnega svetovnega pokala. Ta čas ima zelo udobnih 120 točk naskoka pred prvo zasledovalko, mnogo izkušenejšo Korejko Džain Kim, ki ji še edina lahko prepreči nov podvig. Po Xiamenu bo na sporedu le še tradicionalni veliki finale sezone pred bučnim kranjskim avditorijem in nič ne bi bilo lepšega kot to, da bi izjemno obetavna Slovenka na Zlato polje prišla že ovenčana z globusom.

Konkurenca na Kitajskem je sicer številčno šibkejša, kakovostno pa ne. Slovenska odprava je tokrat štela le tri tekmovalce, Mini Markovič se je zataknilo v polfinalu in je zaokrožila deseterico. Zato pa je med moškimi finale ulovil Domen Škofic, lani ravno tako dobitnik težavnostnega globusa, ki je letos na stopničkah pristal zgolj uvodoma, ko je bil drugi v švicarskem Villarsu. V Wujiangu je na drugi zaporedni preizkušnji zasedel nehvaležno četrto mesto, tokrat so bile razlike res malenkostne, saj je četverica, ki se je razporedila med 3. in 6. mestom, v finalu končala pri istem oprimku (30+). Tako so končno razvrstitev določili dosežki prejšnjih faz tekmovanja, kvalifikacij in polfinala, Škofic je moral zato v boju za bron premoč priznati Korejcu Hanwoolu Kimu, ki je prvič v karieri končal na odru.