Janja vse boljša še v tretji disciplini, hitrosti
Slovenci so priprave opravili ravno na prizorišču SP, v Innsbrucku. Ta konec tedna za težavnostna odličja.
Odpri galerijo
Janja Garnbret želi v težavnosti na vrh, na balvanih pa na stopničke. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Innsbruck – Urnik SP v športnem plezanju na Tirolskem je tokrat nekoliko obrnjen na glavo. Težavnostna preizkušnja, ki je bila vselej vrhunec tekmovanja, je na sporedu prva, balvani bodo dogajanje v Avstriji zapečatili šele prihodnji konec tedna. Janja Garnbret ima na Innsbruck, ki ni pogosto gostitelj tekem najvišje ravni, lepe spomine.
Na tem prizorišču se je namreč predlani prvič v karieri povzpela na stopničke svetovnega pokala tudi v balvanih, na 2. mestu je morala premoč priznati le tistega leta nepremagljivi Britanki Shauni Coxsey. Vendar pa se koroška najstnica, ki pred letošnjim SP ni posvečala toliko pozornosti težavnosti, temveč bolj balvanom, ne obremenjuje niti s prizorišči niti z razmerami, pri vrhu je bila tudi že v dežju, mrazu in (ničkolikokrat) tudi na neznanih stenah.
Bolj kot doslej bodo oči javnosti in tekmovalne karavane uperjene v kombinacijo vseh treh disciplin (težavnosti, balvanov, hitrosti), ki bo prvi pravi test razmerij moči pred olimpijskim krstom čez dve leti v Tokiu. Večina plezalcev se kot hudič križa otepa hitrosti, ki ji ni posvečala pretirane pozornosti, OI pa so jo prisilile v širitev spektra. S tem se je morala soočiti tudi Garnbretova, ki pa potihem priznava, da bi bila z zdajšnjo težavnostno in balvansko formo med najresnejšimi kandidatkami za olimpijsko odličje tudi, če se ji hitrost ne bi izšla optimalno.
»V kombinaciji nimam konkretnih pričakovanj, nam bo pa služila za vpogled v to, kako bo olimpijski format sploh potekal, pa tudi, na čem bo treba še posebej graditi. Hitrost smo letos trenirali, izboljšala sem osebni rekord, a pustila še precej manevrskega prostora za izboljšanje. Med vsestranskimi tekmovalkami, ki nastopamo v vseh disciplinah, sem med najhitrejšimi, s specialistkami za hitrost pa se seveda še ne morem kosati,« je pritrdila Janja, ki bo v Innsbrucku branila naslov svetovne prvakinje v težavnosti, stopničke pa optimistično naskakuje tudi v balvanih.
Ta konec tedna v težavnosti visoko meri tudi njen srčni izbranec Domen Škofic, ki je po ponesrečeni minuli sezoni resetiral glavo in se letos vrnil na pota stare slave. V vsaki stvari, tudi slabi, je nekaj dobrega, zatrjuje. »Iz lanske sezone sem se veliko naučil. Letos iz tekme v tekmo bolj uživam, dvakrat v štirih poskusih sem že ujel tudi oder, pa čeravno še nisem bil optimalen,« poudarja 24-letni Radovljičan, ki se je na prvi vrhunec sezone (drugi bo le malo pozneje na tekmi svetovnega pokala v Kranju) pripravljal s partnerko: »Z Janjo sva si takoj po zadnji tekmi v Arcu privoščila dvodnevni odmor za plezanje v avstrijskem Zillertalu, preostali čas pa sem porabil za trening.«
Pod potek priprav za SP pa je črto potegnil trener Urh Čehovin: »Na priprave smo odšli ravno na prizorišče prvenstva, saj so v Innsbrucku bržkone najboljše vadbene razmere na svetu. Del kvalifikacij poteka prav na stenah, na katerih smo trenirali. Opravili smo vrhunske balvanske in težavnostne treninge, večino hitrosti pa spravili pod streho doma v Celju, napredek je opazen tudi tam. Svojevrstna priprava na SP pa je celotna sezona, ki nas je utrdila v prepričanju, da s tako močno odpravo kot letos na največje tekmovanje še nismo odšli.«
Na tem prizorišču se je namreč predlani prvič v karieri povzpela na stopničke svetovnega pokala tudi v balvanih, na 2. mestu je morala premoč priznati le tistega leta nepremagljivi Britanki Shauni Coxsey. Vendar pa se koroška najstnica, ki pred letošnjim SP ni posvečala toliko pozornosti težavnosti, temveč bolj balvanom, ne obremenjuje niti s prizorišči niti z razmerami, pri vrhu je bila tudi že v dežju, mrazu in (ničkolikokrat) tudi na neznanih stenah.
Bolj kot doslej bodo oči javnosti in tekmovalne karavane uperjene v kombinacijo vseh treh disciplin (težavnosti, balvanov, hitrosti), ki bo prvi pravi test razmerij moči pred olimpijskim krstom čez dve leti v Tokiu. Večina plezalcev se kot hudič križa otepa hitrosti, ki ji ni posvečala pretirane pozornosti, OI pa so jo prisilile v širitev spektra. S tem se je morala soočiti tudi Garnbretova, ki pa potihem priznava, da bi bila z zdajšnjo težavnostno in balvansko formo med najresnejšimi kandidatkami za olimpijsko odličje tudi, če se ji hitrost ne bi izšla optimalno.
Za dva dni v Zillertal
»V kombinaciji nimam konkretnih pričakovanj, nam bo pa služila za vpogled v to, kako bo olimpijski format sploh potekal, pa tudi, na čem bo treba še posebej graditi. Hitrost smo letos trenirali, izboljšala sem osebni rekord, a pustila še precej manevrskega prostora za izboljšanje. Med vsestranskimi tekmovalkami, ki nastopamo v vseh disciplinah, sem med najhitrejšimi, s specialistkami za hitrost pa se seveda še ne morem kosati,« je pritrdila Janja, ki bo v Innsbrucku branila naslov svetovne prvakinje v težavnosti, stopničke pa optimistično naskakuje tudi v balvanih.
Ta konec tedna v težavnosti visoko meri tudi njen srčni izbranec Domen Škofic, ki je po ponesrečeni minuli sezoni resetiral glavo in se letos vrnil na pota stare slave. V vsaki stvari, tudi slabi, je nekaj dobrega, zatrjuje. »Iz lanske sezone sem se veliko naučil. Letos iz tekme v tekmo bolj uživam, dvakrat v štirih poskusih sem že ujel tudi oder, pa čeravno še nisem bil optimalen,« poudarja 24-letni Radovljičan, ki se je na prvi vrhunec sezone (drugi bo le malo pozneje na tekmi svetovnega pokala v Kranju) pripravljal s partnerko: »Z Janjo sva si takoj po zadnji tekmi v Arcu privoščila dvodnevni odmor za plezanje v avstrijskem Zillertalu, preostali čas pa sem porabil za trening.«
Pod potek priprav za SP pa je črto potegnil trener Urh Čehovin: »Na priprave smo odšli ravno na prizorišče prvenstva, saj so v Innsbrucku bržkone najboljše vadbene razmere na svetu. Del kvalifikacij poteka prav na stenah, na katerih smo trenirali. Opravili smo vrhunske balvanske in težavnostne treninge, večino hitrosti pa spravili pod streho doma v Celju, napredek je opazen tudi tam. Svojevrstna priprava na SP pa je celotna sezona, ki nas je utrdila v prepričanju, da s tako močno odpravo kot letos na največje tekmovanje še nismo odšli.«
