Tiskane izdaje
Ljubljana – Če bi bilo kvalifikacij za nastop na olimpijskih igrah konec zdaj, bi imela Slovenija avgusta v Riu de Janeiru šest judoistov. Ob Tini Trstenjak (do 63 kg), Ani Velenšek (do 78 kg) in Roku Drakšiču (do 73 kg), ki so že z obema nogama na spektaklu v Braziliji, še Matjaža Ceraja (nad 100 kg), Miho Žganka (do 90 kg) ter Adriana Gomboca ali Andraža Jereba, ki sta v boju za olimpijsko vstopnico neposredna tekmeca v kategoriji do 66 kg.
Na turnirju za veliko nagrado, ki ga od danes do nedelje gosti Tbilisi, se bo ob Gombocu in Žganku za točke potegoval tudi Matjaž Trbovc (do 60 kg), ki je prav tako še v igri, da se uvrsti na OI. Vsi trije prihajajo iz najuspešnejšega slovenskega kluba Z'dežele Sankaku. »Želel bi si, da bi se Matjaž prebil med najboljšo peterico, Miha pa bi si s kolajno že prejkone dokončno zagotovil nastop v Riu de Janeiru,« je razkril Marjan Fabjan, glavni trener pri omenjenem klubu z Lopate in strokovni direktor pri Judo zvezi Slovenije (JZS). O tem, kaj si želi za Adriana, svojega tretjega varovanca v Gruziji, ni hotel govoriti, ker zaradi njegovega neposrednega dvoboja z Jerebom noče biti pristranski.
Gomboc, Trbovc in Žgank so v Tbilisi, kjer jim bo napotke z roba blazin delila Urška Žolnir, odpotovali tako rekoč naravnost iz Azerbajdžana, kjer je zanje skrbel tamkajšnji selektor, Avstrijec Peter Seisenbacher, olimpijski prvak iz Los Angelesa '84 in Seula '88. Pod njegovim vodstvom je vadil tudi Rok Drakšič, ki po Fabjanovih besedah še ni v najboljši formi. »Letos nikakor ne spleza na zeleno vejo, poraz je doživel tudi na nedavnem državnem prvenstvu, vendar pa to ni slab znak. Treba je namreč vedeti, da je 'Roki' še sredi intenzivnih priprav,« je omenil 57-letni Celjan in pristavil, da na drugi strani Trstenjakova, št. 1 na svetovni jakostni lestvici, zaradi lažje poškodbe kolena in potem še bolezni že dalj časa ni imela pravega treninga.
Ubijalski ritem v prvih treh letošnjih mesecih se v klubu pozna tudi finančno. »Teden dni po Tbilisiju sem nameraval svoje judoiste odpeljati še na tekmovanje za veliko nagrado v Samsunu, vendar pa sem bil prisiljen zaradi pomanjkanja denarja odpovedati našo udeležbo. Bojim se, da programa, ki sem ga začrtal do Ria de Janeira, ne bom mogel izpeljati v celoti. Na terenu imam ves čas sedem do osem tekmovalcev, torej vse, ki imajo teoretične možnosti za uvrstitev na olimpijske igre, kar je za klub velik zalogaj. Zaradi tega sem moral začeti malo 'zavirati',« je napovedal Fabjan in nadaljeval, da bodo namesto na turnir v Turčiji odpotovali na priprave v Piancavallo, namesto treninga v Španiji, na katerega so bili povabljeni, pa bodo »sparinge« opravili na Rogli.
Med njegovimi izbrankami je ob Anki Pogačnik (do 70 kg) kandidatka za OI še vedno tudi izkušena Petra Nareks (do 52 kg). »Ko je videla, v kakšnih težavah smo, mi je sama od sebe rekla, naj denar, ki je namenjen njej, raje 'vložim' v tiste, ki imajo več možnosti,« je zaupal najboljši (ženski) judoistični trener na stari celini iz leta 2009, ki je po nekaterih govoricah iz evropske zveze (EJU) tudi letos blizu temu, da prejme to prestižno priznanje. Nič čudnega, ko pa s Trstenjakovo in Velenškovo iz njegovih vrst prihajata svetovna prvakinja in podprvakinja iz Astane '15.
Kako zelo Fabjana cenijo v tujini, zgovorno pove tudi podatek, da je ob eni od francoskih televizijskih postaj dokumentarni film o njem posnela tudi tokijska televizija. »V Celju so bili tri dni, s kamero pa so me spremljali od jutra do večera. Pokazal sem jim, zakaj imamo takšne rezultate. Tisti, ki so videli film, pravijo, da je super, na Japonskem pa nas gledajo z velikimi očmi in se nam klanjajo na slehernem koraku,« je še dejal celjski trener, ki se čudi, da ga v vseh teh letih v njegovih prostorih na Lopati še niso obiskali mnogi »strokovnjaki«, ki na žalost pogosto krojijo usodo športa v Sloveniji.
