Kdor je doslej zgledno posloval, bo lažje prebrodil krizo
Varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj ocenjuje, da bodo športniki in posamezne panoge v različnih položajih.
Odpri galerijo
Nekdanji odlični atlet Rožle Prezelj, je pravnik inaruh športnikovih pravic. FOTO: Tomi Lombar
Kranj – Varuh športnikovih pravic, pravnik in nekdanji atlet Rožle Prezelj ocenjuje, da bodo tudi po pandemiji novega koronavirusa športniki in posamezne panoge v različnih položajih zaradi njihove večje ali manjše komercialne narave. »Bolje pa bodo iz krize izšle tiste organizacije, ki so že prej poslovale zgledno,« pravi.
»Nedavno je tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach rekel, da bodo športne organizacije, ki imajo dobro organizirano piramido, torej lastno vzgojo od otroških let do članskih kategorij, ter tisti, ki so doslej poslovali po načelu dobrega gospodarja, večje možnosti, da bodo prebrodili krizo brez velikih pretresov. Res pa je tudi, da se bo tudi po njej po mojem mnenju načeloma ohranila dosedanja lestvica priljubljenosti športov in s tem denarna razmerja med njimi,« je poudaril 40-letni Prezelj.
Izpostavil je tudi, da so športne panoge kar naenkrat v različnih položajih. Zimski športi so namreč le z nekaj odpovedmi dokončali sezone. Številne lige so se končale predčasno ali negotovo čakajo na morebitno nadaljevanje. Nekateri športi, kot je atletika, sploh še niso začeli sezone, drugi so imele morda le kakšno tekmo, vendar brez velikih tekmovanj ... Tako so se znašli v različnih finančnih položajih.
»Tudi za šport bo zelo pomembno, v kakšni družbi bomo živeli po krizi. Ali se bodo države začele zapirati ali pa se bomo vsaj do neke mere vrnili v prejšnje čase globalizacije, tudi z večjo možnostjo potovanj,« je izpostavil Prezelj, ki sodi, da bodo imele bolj komercialne naravnane panoge večinoma lažjo pot po krizi.
»Prednost bodo imele tudi tiste države, v katerih se iz državnih in lokalnih proračunov sofinancira vrhunski šport. Tako je na primer pri nas, v številnih zahodnih državah pa šport temelji predvsem na sponzoriranju in lastnem financiranju. A dejstvo ostaja, organizacije, ki imajo zdrave temelje, dobro vodenje in upravljanje ter finančno stabilnost, bodo imele lažjo pot iz krize. Ta je nastala zaradi izjemnih okoliščin, zajela je ves svet,« je prepričan varuh športnikovih pravic
Ker je vsaka država po svoje začela izvajati ukrepe za zajezitev pandemije, so zato tudi izhodišča za izhod različna. »Poleg različnih načinov financiranja športa in izhodišč izhoda iz krize imamo tudi različne kategorije športnikov. Poklicne, ki so povečini dobro plačani, vrhunske, ki jim nekomercialna narava panog ne daje možnosti preživetja, mlade, ki so usmerjeni v vrhunski šport in prostočasni šport,« je hitel naštevati Prezelj.
»Če pogledamo šport mladih, naletimo na veliko težavo, saj bi se lahko negativne posledice pokazale čez kakšnih pet let, ko bi bilo lahko kar naenkrat bistveno manj vrhunskih športnikov. Že doslej je bila generacija po 15. letu starosti najbolj ranljiva ob prehodu v člansko konkurenco, tu je bilo največ osipa. To je čas pubertete, zdaj pa trenirajo sami doma, kjer se morajo tudi šolati, več je interneta. Nekateri bodo po dolgem premoru brez pravega treniranja gotovo izgubili voljo do vrhunskega športa, vprašanje je tudi, koliko staršev bo lahko to še financiralo,« je v dvomih.
Vrhunski športniki, ki so pri nas zaposleni v javni upravi, so po Prezljevih besedah najbolje materialno zaščiteni, a takih je le okrog sto. »Potem so športniki v profesionalnih klubih, ki imajo pogodbe. Zanje je že precej težje. Šport je zastal, to je z zakonskimi akti za zaustavitev epidemije storila država, zveze so prekinile ali odpovedale tekmovanja, klubi in društva pa naj bi plačevala igralcem. Vendar že zdaj mnogi tega ne zmorejo. V večini primerov ne gre za velike zneske, večinoma so to običajne plače ali še manj,« je pojasnil Prezelj, ki je v času krize obravnaval le en primer, neposredno povezan z zdravstveno krizo, glede izplačil več igralcem v enem izmed klubov. Toda praviloma so športniki v pogodbenih razmerjih vedno šibkejši partnerji, zato bi morali odprte pogodbene dileme reševati kolektivno in celovito, ob zaščiti panožnih zvez in države.
Rožle Prezelj je z 232 cm še vedno slovenski rekorder v skoku v višino in trener skupine atletov v AK Kranj. Njegova trenutno prva varovanka je Lia Apostolovski, ta čas druga slovenska skakalka v višino. Žal mu je, da ne bo mogla nastopiti na letošnjem EP v Parizu, ki bi bilo njeno prvo člansko tekmovanje, saj je odpovedano.
»Se pa ne obremenjujeva preveč s tem. Delava naprej in bova sezono, četudi ni pravega članskega cilja, izpeljala, kot bi jo tudi sicer, s treningi in tekmami, ko bodo prišle na vrsto,« je končal Prezelj, ki končuje doktorat na pravni fakulteti v Ljubljani z disertacijo Družbeni vplivi na pravno urejanje športa.
»Nedavno je tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach rekel, da bodo športne organizacije, ki imajo dobro organizirano piramido, torej lastno vzgojo od otroških let do članskih kategorij, ter tisti, ki so doslej poslovali po načelu dobrega gospodarja, večje možnosti, da bodo prebrodili krizo brez velikih pretresov. Res pa je tudi, da se bo tudi po njej po mojem mnenju načeloma ohranila dosedanja lestvica priljubljenosti športov in s tem denarna razmerja med njimi,« je poudaril 40-letni Prezelj.
Izpostavil je tudi, da so športne panoge kar naenkrat v različnih položajih. Zimski športi so namreč le z nekaj odpovedmi dokončali sezone. Številne lige so se končale predčasno ali negotovo čakajo na morebitno nadaljevanje. Nekateri športi, kot je atletika, sploh še niso začeli sezone, drugi so imele morda le kakšno tekmo, vendar brez velikih tekmovanj ... Tako so se znašli v različnih finančnih položajih.
Komercialno naravnanim bo povečini lažje
»Tudi za šport bo zelo pomembno, v kakšni družbi bomo živeli po krizi. Ali se bodo države začele zapirati ali pa se bomo vsaj do neke mere vrnili v prejšnje čase globalizacije, tudi z večjo možnostjo potovanj,« je izpostavil Prezelj, ki sodi, da bodo imele bolj komercialne naravnane panoge večinoma lažjo pot po krizi.
»Prednost bodo imele tudi tiste države, v katerih se iz državnih in lokalnih proračunov sofinancira vrhunski šport. Tako je na primer pri nas, v številnih zahodnih državah pa šport temelji predvsem na sponzoriranju in lastnem financiranju. A dejstvo ostaja, organizacije, ki imajo zdrave temelje, dobro vodenje in upravljanje ter finančno stabilnost, bodo imele lažjo pot iz krize. Ta je nastala zaradi izjemnih okoliščin, zajela je ves svet,« je prepričan varuh športnikovih pravic
Ker je vsaka država po svoje začela izvajati ukrepe za zajezitev pandemije, so zato tudi izhodišča za izhod različna. »Poleg različnih načinov financiranja športa in izhodišč izhoda iz krize imamo tudi različne kategorije športnikov. Poklicne, ki so povečini dobro plačani, vrhunske, ki jim nekomercialna narava panog ne daje možnosti preživetja, mlade, ki so usmerjeni v vrhunski šport in prostočasni šport,« je hitel naštevati Prezelj.
Rožle Prezelj je z 232 cm še vedno slovenski rekorder v skoku v višino. FOTO: Jože Suhadolnik
Športniki so vedno šibkejši partnerji
»Če pogledamo šport mladih, naletimo na veliko težavo, saj bi se lahko negativne posledice pokazale čez kakšnih pet let, ko bi bilo lahko kar naenkrat bistveno manj vrhunskih športnikov. Že doslej je bila generacija po 15. letu starosti najbolj ranljiva ob prehodu v člansko konkurenco, tu je bilo največ osipa. To je čas pubertete, zdaj pa trenirajo sami doma, kjer se morajo tudi šolati, več je interneta. Nekateri bodo po dolgem premoru brez pravega treniranja gotovo izgubili voljo do vrhunskega športa, vprašanje je tudi, koliko staršev bo lahko to še financiralo,« je v dvomih.
Vrhunski športniki, ki so pri nas zaposleni v javni upravi, so po Prezljevih besedah najbolje materialno zaščiteni, a takih je le okrog sto. »Potem so športniki v profesionalnih klubih, ki imajo pogodbe. Zanje je že precej težje. Šport je zastal, to je z zakonskimi akti za zaustavitev epidemije storila država, zveze so prekinile ali odpovedale tekmovanja, klubi in društva pa naj bi plačevala igralcem. Vendar že zdaj mnogi tega ne zmorejo. V večini primerov ne gre za velike zneske, večinoma so to običajne plače ali še manj,« je pojasnil Prezelj, ki je v času krize obravnaval le en primer, neposredno povezan z zdravstveno krizo, glede izplačil več igralcem v enem izmed klubov. Toda praviloma so športniki v pogodbenih razmerjih vedno šibkejši partnerji, zato bi morali odprte pogodbene dileme reševati kolektivno in celovito, ob zaščiti panožnih zvez in države.
Na pragu doktorata
Rožle Prezelj je z 232 cm še vedno slovenski rekorder v skoku v višino in trener skupine atletov v AK Kranj. Njegova trenutno prva varovanka je Lia Apostolovski, ta čas druga slovenska skakalka v višino. Žal mu je, da ne bo mogla nastopiti na letošnjem EP v Parizu, ki bi bilo njeno prvo člansko tekmovanje, saj je odpovedano.
»Se pa ne obremenjujeva preveč s tem. Delava naprej in bova sezono, četudi ni pravega članskega cilja, izpeljala, kot bi jo tudi sicer, s treningi in tekmami, ko bodo prišle na vrsto,« je končal Prezelj, ki končuje doktorat na pravni fakulteti v Ljubljani z disertacijo Družbeni vplivi na pravno urejanje športa.
