Kevo: Težava je, da želimo rezultat danes, a prišel bo čez čas

Tel Aviv – Kar malce nejeverno in z grenkim nasmeškom na obrazu je Vladimir Kevo, predsednik strokovnega sveta pri AZS, gledal na semafor v Tel Avivu, ki je kazal, da si Slovenija na ekipnem evropskem prvenstvu za las ni zagotovila napredovanja v 1. ligo. Ker je v Izraelu nastopila zelo mlada reprezentanca, ni črnogled.

Reprezentanco je pred tekmovanjem preveval optimizem, kje se je potem zalomilo?

Nič prav posebnega se ni zalomilo. Veliko vprašanj je bilo, ali bi lahko ob ponovni možnosti reprezentanco drugače oblikovali, in odgovor je, da ne. Bila je najmočnejša, kar smo jo lahko sestavili. Resda bi bilo morda drugače, če bi Jan Luxa nastopil v troskoku ali če bi na 100 m pri ženskah izbrali Agato Zupin oziroma Anito Horvat, vendar sta bili že tako preobremenjeni.

Kje bi najlažji dobili dodatne tri točke?

Manj točk, kot bi morali, smo dobili v moškem skoku v višino, moškem troskoku, v moškem kladivu bi lahko eno več, srednje proge so naredile svoje. Če bi iskali, bi jih lahko našli marsikje, so pa določeni atleti na drugi strani tekmovali veliko bolje, kot smo pričakovali. Vsekakor bi tu izpostavil Jana Brešana na 5000 m in Jana Kokalja na 3000 m, Filip Jakob Demšar je zelo dobro tekel na 110 m z ovirami, Luka Marolt na 100 m.

Veliko je bilo govora, da vam je napredovanje odnesel pozen prihod v Tel Aviv, atleti so se precej pritoževali nad utrujenostjo.

Mislim, da smo našli dobro pot sem. Izrael ni ravno najbližja destinacija, vseeno pa bi rad opozoril, da naši atleti na mednarodne mitinge potujejo dan pred tekmovanjem, ne dva, tri ...

Ampak pot iz Ljubljane do Tel Aviva je vendarle trajala skorajda 16 ur, na te mitinge pa ne potujejo toliko časa.

To je tudi res. A na avtobusu do Dunaja so lahko počivali, spali, pot z letalom je bila malce daljša kot tri ure, nekaj ur je bilo sicer še čakanja na letališču, a ni bilo tako zelo hudo.

Ekipno EP ni ravno najbolj odmevno tekmovanje, kaj pomembnega bi prinesla prva liga?

Predvsem mislim, da po kakovosti sodimo v razred višje. Imamo pa zelo mlado generacijo, ki obeta. Pogosta težava pri nas je, da želimo rezultat danes, a ta bo prišel šele čez čas. Ta ekipa bo zrasla v naslednjih štirih letih, ne danes, jutri. Nosilci naše atletike so ta čas stari 21, 22, 23 let.

Na zadnjem ekipnem EP je bil zelo očiten bojkot večine najboljših, tokrat so vsi tu. Kaj se je spremenilo, ste jih dodatno »privili« s pogodbami, morda?

Ne. Spremenilo se je vzdušje, pozna se sodelovanje atletov in strokovnega sveta. Resnično se čuti tudi pozitivna klima med atleti, ekipni duh, kakršen je bil tu, že dolgo ni bil viden na teh tekmovanjih. Verjetno je k temu pripomoglo to, da so se stvari na zvezi malo umirile, imamo dobrega opremljevalca, AZS izpolnjuje vse obveznosti do atletov, ti vidijo, da zveza dela za njih.

Pred kratkim je bilo vendarle precej negodovanja zaradi kvalifikacij APS, ki naj bi bile izbirna tekma za izraelsko, tik pred zdajci pa ste si premislili in to za najboljše ni veljalo. Se vam zdi v redu takšno spreminjanje pravil?

Vsekakor to ni v redu. Moje stališče je, da mora biti za reprezentančni nastop izbirno tekmovanje. V Gorici smo videli, da smo imeli več kot polovico disciplin odprtih, najboljši primer, da so kvalifikacije potrebne, pa je Marolt, ki ga ni bilo na širšem seznamu za Izrael, a je na APS zmagal in tu odlično tekel na 100 metrov. Glede najboljših, ki so potem tudi odpovedovali, pa jih razumem, da jim je težko tekmovati, a se sprašujem, zakaj je večina nastopila na mitingu v Velenju, nekateri pred Gorico. Tu gre le za vprašanje želje, volje in spoštovanje pogodbenih obveznosti.

Sezona je na vrhuncu tekmovanja si bodo zdaj sledila eno za drugim, spodbudno je, da bo v mlajših kategorijah nastopilo veliko Slovencev.

Da, najprej nas čaka SP za mlajše mladince v Nairobiju, o katerem pa je ta čas več vprašanj kot odgovorov. Smo pred dilemo, ali poslati te »otroke« tja ali ne, saj je izbruhnila kolera. Za to tekmovanje smo dodatno zaostrili norme, a je vseeno izpolnjenih 13. Potem sledi mladinsko EP, za katero imamo za zdaj izpolnjenih 12, 13 norm, sledi še EP do 23 let, kjer tudi pričakujemo približno 15 tekmovalcev.

Potem pa streznitev in člansko SP, za katero so za zdaj normo izpolnili le štirje atleti ...

Da, a norme so zelo zaostrene. Mislim, da se bo v kratkem četverici pridružila še Tina Šutej, imamo še dva, tri atlete, ki bi lahko izpolnili norme. Ekipa bo štela 6, 7, 8 članov, kar je optimalno za Slovenijo.

Še beseda, dve o Luki Janežiču, prvem imenu reprezentance?

Luka Janežič je po moji oceni ta čas najboljši slovenski atlet, dozoreva in ima jasno zastavljene cilje, ima trenerja, s katerim delata zelo dobro. V naslednjih letih bo krojil vrh evropske atletike, morda tudi svetovne. Je pa hudič, da tekmuje v takšni disciplini, kot je 400 m, to je malo neugodno, vendar spomnimo se Matica Osovnikarja. Zakaj ne bi česa podobnega ponovil tudi Luka? Vse je mogoče, samo verjeti je treba. Zakaj Luka ne bi bil finalist SP ali pa še kaj več?