Motokros se vse bolj uveljavlja na tržišču, prepoznavnost panoge in dirkačev raste, a po organizacijski plati in priljubljenosti še vedno močno in vidno caplja za drugimi. Status zvezdnika imajo Antonio Cairoli, Jeffrey Herlings in Tim Gajser.

Ko beseda v bencinskih krogih nanese na slovenskega asa, se govori le v presežnikih. Izpiljen voznik, močan, agresiven, a hkrati »čist«, korekten, osebnostno pa skromen, umirjen, lepo vzgojen in spoštljiv. O izpadih in muhah, ki jih ima večina najbolj zvenečih imen ne glede na panogo, ki so se ji zapisali, ni slišati ničesar, preprosto zato, ker jih ne kaže.





Motokros si v športni družini vse bolj utrjuje status. Promotor svetovnega prvenstva Youthstream, ki je spomladi 2013 ustvaril MXGP TV na spletnem kanalu youtube, je do letos zabeležil več kot 80 milijonov ogledov. V primerjavi z lanskim letom to pomeni 20-odstotno rast. Močnejši postajajo na družbenih omrežjih, na instagramu so zabeležili 40-odstotno rast, na facebooku 20-odstotno. Statistika kaže, da je priljubljenost MXGP najmočnejša v zgodovini tega športa.
 

Gajserjevi z novim kompleksom

Čeprav največji zvezdniki dobro zaslužijo (o številkah se ne govori na glas), ostajajo prizemljeni. Zelo pristno deluje, ko opazuješ Gajserjeve – očeta Bogomirja, kako nekaj ur pred kvalifikacijami na mizi za avtodomom pripravlja meso za peko za kosilo, žena Vesna je odgovorna za prodajo artiklov z logotipom GT243 na stojnici, tu je še hčerka Alja, ki priskoči na pomoč, in najmlajša Neja, pa še en pomemben člen v Timovi karieri, brat Nejc, mehanik.

Še letos se bodo Gajserjevi širili v domači vasi Pečke pri Slovenski Bistrici; hiša, v kateri bivajo, je postala premajhna za vse motorje, rezervne dele, opremo, izdelke za trgovino, zato bodo v neposredni bližini zgradili kompleks samo za to.



»Letos imamo doma dva tovarniška motorja, tega nima nihče drug,« je Bogo Gajser razkril, kako veliko zaupanje ima vanje Honda. »Deset inženirjev je razvijalo ta motor, v njem so vse skrivnosti, vse podrobnosti. Prek satelita vidijo vse: ko prižgemo motor, vidijo, kakšne kroge dela Tim, pa vsak ovinek, katera linija je najboljša ...« je pripovedoval Gajser starejši o 450-kubični hondi.

Njeno vrednost je težko določiti. »Zadnji amortizer je vreden okrog 30.000 evrov, dejstvo pa je, da se takega ne da kupiti. Če bi ocenil takole iz glave, bi rekel, da je motor vreden morda pol milijona evrov. Če bi ga kdo hotel kupiti, ga ne more, po koncu sezone gre vse tisto, kar je dotrajano, v uničenje v Barcelono,« je o Timovem konjičku povedal Nejc Gajser.
 

Letos odločitve sprejema sam

Haloški šampion ima pogodbo s Hondo do leta 2020. Njegova želja še vedno ostaja prehod v ameriški superkros, a kdaj naj bi se to zgodilo, ne govori na glas. Ta hip je skupaj s Hondo usmerjen v lov za naslovom svetovnega prvaka. A močno si ga želi tudi izkušeni Cairoli, ki bi se z desetim v karieri izenačil z rekorderjem Stefanom Evertsom. Mu bo uspelo letos uresničiti veliki cilj? »Mislim, da ne,« je odločno povedal menedžer pri Hondi Marcus Pereira de Freitas, čigar prvi dirkač, s katerim je sodeloval v motokrosu, je bil prav Cairoli leta 2003.



»V primerjavi s Timom ima drugačen dirkaški slog, a oba imata enake cilje – rada zmagujeta. Tim je Tonyju zelo blizu. Hitro smo lahko na vrhu. Sezona je sicer dolga, a po trenutnem stanju sodeč verjamemo, da lahko uresničimo cilj,« je pojasnjeval Pereira, ki opaža pri prvem vozniku Honde, da postaja zrelejši in se uči iz preteklih napak. »Odločitve letos sprejema sam, menim, da je to pozitivno. Delamo še bolj povezano, daje dobre odzive,« je menedžer pri Hondi povedal o Gajserju, ki je bil v preteklosti nerazdružljiv tandem z očetom, letos pa je zgodba nekoliko drugačna, saj ga Bogo več ne spremlja redno na dirkah.
 

V Sloveniji en mimo drugega, na dirki združeni

Gajser vedno poudarja, kako pomembni so zanj navijači. Oče ga je od majhnega učil, da si zanje mora vselej vzeti čas in jim izkazati spoštovanje. Največ se jih je – kot vsako leto – v tej sezoni zbralo na VN Trentina pred enim mesecem. Pričarali so izjemno vzdušje, njihov junak pa jih je nagradil z atraktivnimi dvoboji s Cairolijem in končno zmago, na katero je čakal vse od leta 2017.



Še bližje Sloveniji je prizorišče v Mantovi, kjer so se dirkači merili včeraj. Nekaj si jih je v živo ogledalo obe italijanski dirki, med njimi tudi druščina iz Domžal. »Pred tednom dni smo bili še na državnem prvenstvu v Slovenskih Konjicah, spodbujamo vse slovenske voznike,« so pripovedovali. Nekoč so od blizu spremljali avtokros. »Kolega je vozil, zdaj ni več dirk. Imamo klub Tornado. Z bencinom smo povezani 15 let,« je povedal Ciril, ob katerem so bili še Andrej, Brigita, Matic, Nejc in Mare, vsi oblečeni v majice z napisom Tim Gajser, svetovni prvak.

»Zanimivo je, kako se Slovenci združijo na dirki. V Ljubljani se verjetno ne bi niti pozdravili med sabo, na dirkališču pa, ko vidijo oziroma vidimo rumeno, vsak takoj pristopi,« je še dodal. Kaj pa je tisto, kar da dirki, ki jo spremljajo v živo, dodaten čar? »Veste, kaj je luštno? Tisti vonj. Mmm. Vonj, ki ga začutiš, ko se dirkači na polno poženejo s štarta,« je povedal Andrej.
 

Dejali so, da nikoli več ne bo hodil

Med navijači je bil konec tedna na VN Lombardije tudi Maks Mausser. Pod svoje trenersko okrilje ga je v letošnjem pripravljalnem obdobju vzel Bogo Gajser. Najstnik je lepo napredoval, dvakratnemu svetovnemu prvaku Timu je na treningih v Halozah odlično sledil.



»Vedel sem, da bo Maksova navzočnost na treningih pomagala Timu: ko se mu bo Maks približeval, bo mislil, da je slabši in bo vozil še hitreje. In to se je zgodilo. Na koncu se je Timu približal na vsega štiri sekunde. Pa ima standardni motor, Tim tovarniškega,« je uspešno sodelovanje, od katerega sta imela korist oba dirkača (Mausser na 250-kubičnem motorju in Gajser na 450), opisoval Bogo Gajser.

Gajser starejši in Mausser sta si v pripravljalnem obdobju natančno začrtala sezono v MX2, a se je 16-letnik tik pred začetkom hudo poškodoval. Na treningu je pri skoku grdo padel, motor ga je zadel v hrbet. Pristal je na invalidskem vozičku. »Zdravniki so dejali, da je konec – da je vse pretrgano in ne bo nikoli več hodil,« je težke dneve razkrival Bogo Gajser, ki vseskozi spremlja Mausserjeve korake napredka. Kritičen je do zdravnikov, ni mu všeč njihov pristop.



»Več bi morali delati z njim. Dobro, da ima nas poleg sebe,« je dodal Gajser, ki svojemu tekmovalcu stoji ob strani in mu pomaga. »Sprva ni čutil ničesar, zdaj že naredi kakšen gib,« sogovornik verjame, da bo Mausser še vozil motor.

Vsaka zgodba, kot je Mausserjeva, pretrese vsakogar. S čim se sooča mladi motokrosist, še kako dobro vesta Sebastjan Bahur, ki so mu po padcu leta 2012 pripisali diagnozo tetraplegik, in Anej Doplihar, ki je pred dvema letoma postal paraplegik. Vsak dirkač se zaveda, da je motokros nevaren šport, a to jemljejo v zakup.

»Usode ne smemo izzivati, a življenje je takšno, kot je. Dano nam je, da ga preživimo in s tem naredimo šolo. Uči nas in osvešča,« je povedal Bogo Gajser, ki je na svoji poti prebrodil številne padce in tragedije. A nikoli ni obupal, vsakič znova se je pobral. In tudi tokrat ohranja optimizem.