KZS vztraja pri pripravi prvenstva, vmešala se je tudi Grčija

Ljubljana - Predsednik KZS Roman Volčič je na novinarski konferenci dejal, da so Grki resni kandidati za organiziranje EP. V boj za organizacijo po njegovih besedah Grčija želi zato, ker je "očitno dobila informacije, da se pogajamo o znižanju". Na evropsko pisarno FIBA je zato naslovila protestno pismo, da mora morebitno znižanje kotizacije potrditi odbor ter da bi v tem primeru tudi sami z veseljem kandidirali.

Odločitev vlade je sprožila veliko negotovost, ki bo rešena najkasneje 5. decembra na zasedanju izvršnega odbora FIBA Europe v Münchnu. Ta bo imel verjetno le dve možnosti, dodelitev evropskega prvenstva Sloveniji po precej nižji ceni kot 6,5 milijonov evrov ali objavo novega razpisa. Zanimanje za organizacijo evropskega prvenstva 2013, če bo FIBA Europe znižala kotizacijo, je poleg Grčije menda izrazila še Velika Britanija.

Čeprav po besedah ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča vlada podpira zamisel o organizaciji evropskega prvenstva v košarki 2013, je v ta namen pripravljena odšteti le 1,160.200 milijona evrov, torej precej manj od kotizacije 6,5 milijona evrov, ki jo zahteva Fiba Europe. Toliko je vlada za namene prvenstva odobrila že avgusta.

"Vlada je sprejela oziroma le potrdila sklep z dne 24. avgusta, da podpira kandidaturo za izvedbo košarkarskega evropskega prvenstva 2013 in da bo prispevala sredstva za prireditev, če Slovenija pridobi organizacijo, in sicer v višini 1.160.200 evrov," je na novinarski konferenci vlade povedal Lukšič. "Vlada ni organizator prvenstva, to je KZS. Mi smo košarkarski zvezi le ponudili roko. Sredstva v državnem proračunu so sicer na razpolago, vseeno pa vlada ne more prevzeti odgovornosti, da bo narejena potrebna infrastruktura," je poudaril.

Znesek je torej precej manjši od tistega, ki ga za organizacijo zahteva FIBA Europe - 6,5 milijona evrov. KZS je sicer predlagala, da bi vlada pokrila štiri milijone evrov kotizacije, kar je za milijon višje glede na prejšnja evropska prvenstva, 2,5 milijona pa za zakup oglasnega prostora. Sem bi lahko pristopila vlada, ali pa katera koli organizacija ali podjetje, ki bi tu imelo interes. Poleg tega bi morala odšteti še 700.000 evrov za bančno garancijo.

"Vlada je ta čas v takšni finančni situaciji, da si tega ne more privoščiti," je vztrajal Lukšič.

Kriva tudi univerzijada?

"V času, ko imamo v Sloveniji univerzijado, evropsko prestolnico kulture in še kaj, se mi ne zdi primerno sprejemati sklepov, da za organizacijo prvenstva namenimo toliko sredstev. Teh dogodkov sicer ne želim primerjati med seboj, niti se o njih nisem odločal jaz, temveč prejšnja vlada," je povedal premier Borut Pahor in dodal, da utegne vlada KZS-ju še dodati nekaj sredstev v primeru, da se ta uspe s FIBA dogovoriti o ugodnejših pogojih za izvedbo. "Ne bi rad sprejel takšnih odločitev za naslednjo vlado in ji nalagati tolikšnih obveznosti v času finančne nepredvidljivosti, ki vlada danes," je povedal. 

Lukšič opozoril na nižjo kotizacijo Poljske

Lukšič se je sicer že na včerajšnji konferenci zavzel za znižanje kotizacije, ki jo mora vlada plačati FIBA Europe, če bi želela Slovenija organizirati EP. Lukšič je bil mnenja, da je znesek 6,5 milijona evrov, ki bi ga morala vlada zagotoviti v petih letih, še vedno previsok, ob tem pa opozoril, da je bila kotizacija v primeru Poljske leta 2009 bistveno nižja (3 milijone evrov). Opomnil je še, da bi bili stroški zaradi visoke kotizacije še večji, dobiček pa ob tem sorazmerno manjši. Država bi ob tem morala prevzeti stroške gradnje novih dvoran, ostale stroške organizacije (7,5 milijona evrov) pa bi krila Košarkarske zveza Slovenije.

Kot so izračunali na KZS, bi prvenstvo državi prineslo od 4 do 5 milijonov evrov. V državno blagajno bi ob tem stekel DDV od nastanitev, prodanih vstopnic idr. Samo od vstopnic so na KZS pričakovali okoli 6 milijonov evrov.

Predsednik Türk podpira EU v košarki

"Kot ljubitelj košarke, ki sem jo včasih tudi igral, sem seveda za to, da Slovenija organizira Evropsko prvenstvo v košarki. V tem športu dosega Slovenija lepe rezultate, srečal pa se sem že tudi z navijači, ki so zanimiva skupina in daje lepo podobo Slovenje v tujini," je izjavil predsednik države Danilo Türk. A predsednik odločitev seveda prepušča vladi, ki - kot pravi Türk - "ima še nekaj dvomov" o tem, kakšna je realna vsota, ki bi jo država morala plačati.