Matura je letos ugrabila Janjino osredotočenost

Ljubljana – Športne plezalke Janje Garnbret niso po naključju izbrali za drugo najboljšo slovensko športnico minulega leta. Mlela je vse pred seboj, tolkla rekorde in se z ogromnim naskokom okitila s težavnostnim globusom. Nova sezona, ki se začenja danes s kvalifikacijami balvanov v Švici, spet prinaša velike izzive. Pa ne le športnih.

Zdaj ste lani doseženo že mnogokrat prespali. Ko z razdalje gledate na dosežke minule sezone, se vam zdi, da jih je mogoče ponoviti?

Tudi meni se zdi neverjetno, kar sem storila in osvojila. Devetih zmag v svetovnem pokalu in rekordnega števila točk res ni lahko doseči. Verjamem sicer, da lahko takšne rezultate še enkrat vsaj ponovim, se pa zavedam, da bo to zelo zahtevna naloga.

Vedno je lažje napadati kot braniti, kajne?

Drži. Dve sezoni sem bila že na vrhuncu, takšno rezultatsko raven bo težko držati, toda z glavo na pravem mestu in trdim treningom ni nemogoče. Treba je biti tudi psihično trden, nikoli ni dobro, če dovoliš, da te pričakovanja drugih pokopljejo. V našem športu je treba zgolj uživati, v steni se ne obremenjevati z rezultati in konkurenco, temveč biti osredotočen zgolj na svoje plezanje.

Vas bolj bremenijo lastna pričakovanja ali pričakovanja drugih?

Zelo sem stroga do sebe ...

Perfekcionistka ste ...

Res je, sem. Mogoče si sama ustvarjam prevelik pritisk, toda na tekmah znam to nekako odmisliti. Res pa je, da me lahko potem pričakovanja drugih in javnosti nekoliko zmedejo, čeprav si neprestano dopovedujem, da me to ne sme zmotiti. Navsezadnje imam že kar precej izkušenj iz svetovnega pokala in z največjih tekmovanj, že zdaj sem skorajda veteranka (smeh), tako da natančno vem, kaj je zame dobro in kaj ne.

Do Tokia in plezalne olimpijske premiere sta še dve leti. Že prilagajate treninge in priprave OI?

Tako ali tako že ves čas treniram dve disciplini, vključeni v olimpijsko kombinacijo, torej težavnost in balvane, tako da tu ne potrebujem nobenega prilagajanja. Je pa pomembno prilagajanje pri tretji disciplini, hitrosti. Letos smo bili na pripravah v Innsbrucku, kjer smo dobro trenirali z italijanskim trenerjem. Če gledam sebe, sem napredovala, čas v hitrostni smeri se mi je bistveno izboljšal, verjetno zato, ker sem storila korak naprej tudi v balvanskem plezanju. Tudi pri hitrostnem moraš biti namreč dinamičen, tako da je napredek očiten. Seveda se še ne morem kosati z najboljšimi na svetu, imam pa še dovolj manevrskega prostora za izboljšanje časa. Verjamem, da se lahko spustim tudi pod deset sekund, kar še vedno ni odličen rezultat, je pa napredek.

Kaj je pravzaprav ključno pri treningu hitrosti, če želiš biti vrhunski v tej disciplini?

Sama, roko na srce, o hitrostnem plezanju ne vem veliko in niti o treningu ne, toda kakor pravijo, najboljši večinoma delajo na eksplozivnosti in vizualizaciji smeri.

Kaj tekmovalki vašega kova, izpiljeni v težavnosti in balvanih, sploh še lahko doda hitrostno plezanje?

Za celostno sliko plazalca je dobro in koristno, biti moraš namreč eksploziven in dinamičen, oboje ti pomaga tako pri težavnosti kot pri balvanih. Tako da se vse troje smiselno povezuje.

Letos vas čaka tudi velik izvenšportni izziv, matura. Bo težje braniti zlato na SP ali opravljati zrelostni izpit?

Osnovni cilj na maturi je, da jo naredim.

No, glede na to, da ste perfekcionistka ...

V šoli nisem taka perfekcionistka kot pri plezanju (smeh). Matura je letos nekakšen ugrabitelj fokusa, ki bi ga sicer morala usmeriti v plezanje. Kljub temu sem trenirala najbolje, kar sem lahko, bila sem zbrana, toda še vedno te matura podzavestno žre in včasih malo tavaš z mislimi. Vseeno mislim, da sem dobro pripravljena, kar je navsezadnje potrdila nedavna ekshibicija Studio Bloc, toda še vedno bi bilo lahko bolje, seveda tudi slabše. S trenutno formo sem zadovoljna, pravi odgovor pa bodo dale šele tekme. Osnovni cilj mature je torej, da jo opravim, seveda pa čim bolje.

Dejali ste, da boste zaradi šolskih obveznosti izpustili del balvanske sezone. Uvodne tekme verjetno še ne?

Ne. Najprej bom tekmovala ta konec tedna v Meiringenu in nato še v Moskvi, bom pa gotovo izpustila kitajski in japonski del sezone ter zelo verjetno tudi Indijo. Preskočila bom torej štiri preizkušnje, v Münchnu pa bom gotovo spet zraven, ker bo matura tedaj že mimo. Ne bo pa vplivala na težavnostno sezono.

Ko bo mature konec, pa septembra, eden za drugim, prideta tekmovalna vrhunca – najprej SP in nato Kranj ...

Bolje ne bi moglo biti! Res sem vesela, da bom imela tedaj že eno breme manj in bom lahko na SP odšla s čisto in spočito glavo. Upam, da tudi brez prevelikih pričakovanj.

Kranjska preizkušnja letos, za spremembo od prejšnjih let, ne bo finale sezone. Bo to pri vas kaj spremenilo?

Ničesar. Morda bi bilo le zaradi občinstva dobro, da bi Kranj ostal zadnja tekma sezone, saj se takrat delijo pokali, ni pa lepšega kot dvigniti ga pred domačimi navijači. Načeloma pa me sprememba ne moti, še vedno bom plezala pred domači gledalci, pokal gor ali dol.

Ste med zimskim premorom vendarle malo izpregli in, vsaj za kratko, zagnali plezalke v kot?

Plezalk nikdar ne vržem v kot. Vselej imam pripravljene, če me slučajno kaj uščipne (smeh).