Missy raje študentka kot milijonarka

Tenis in atletika sta panogi, v katerih so športniki doslej pobrali z naskokom največ laureusov. In če v zelo dobri sezoni Serene Williams ter ob popolnem izkupičku Shelly-Ann Fraser-Price na svetovnem prvenstvu športni oskar roma v roke tretji osebi, pomeni, da so bili njeni dosežki zares izjemni. In prav takšni so bili lanski rezultati Missy Franklin.

Najboljša teniška igralka sveta je v lanski sezoni doživela komajda štiri poraze, od največjih turnirjev osvojila Roland Garros in OP ZDA ter masters osmerice, jamajška šprinterka je na drugi strani na SP v Moskvi zmagala v vseh treh disciplinah, v katerih je nastopila – 100 m, 200 m, 4x100 m –, pa vendar za akademijo laureus tokrat to ni bilo dovolj. Bolj jo je prepričala mlada ameriška plavalka, po novem pri 18 letih tudi najmlajša dobitnica tega prestižnega priznanja (doslej je bila to Serena Williams), za katero je kljub mladosti že izjemen niz uspehov. Začenši s SP v kratkih bazenih 2010 v Dubaju, ko je osvojila dve srebrni kolajni, prek SP v 50-metrskih bazenih 2011, ko se je njena zbirka v Šangahju povečala še za pet odličij, do OI v Londonu (štiri zlata in eno bronasto) ter lanske nepozabne Barcelone, kjer je – kot prva plavalka v zgodovini – vpisala kar šest naslovov svetovne prvakinje; tri med posameznicami in tri v štafeti. To ji je torej prineslo tudi lauresa, s katerim se denimo ne more pohvaliti niti njen rojak Michael Phelps, čeprav gre za najuspešnejšega olimpionika v zgodovini …

»To je uresničenje sanj, biti v družbi takšnih izjemnih športnikov je nekaj neverjetnega,« je dejala Missy, potem ko je nagrado prejela iz rok legendarnega Marka Spitza, ter se še enkrat ozrla na čarobno leto 2013: »Leta 2012 se mi je na OI v Londonu uresničila največja želja, izkušnja je bila nepozabna in na tej podlagi sem si morala potem začrtati nove cilje, nove sanje. Kar mi je bilo v letu 2013 najbolj všeč, je to, da ni bilo prav nikakršnega pritiska. To je bila zame v bistvu sezona, v kateri sem preverila, kaj še zmorem po Londonu. V Barceloni sem res uživala, uresničila nove cilje in ponovna vrnitev na svetovni oder po olimpijskih igrah je bila izjemna, pri čemer sem si želela biti v vsem še boljša.«

Simpatična in zgovorna najstnica bi lahko doslej v domovini že dodobra izkoristila status olimpijske zmagovalke, saj ta v ZDA vsepovsod velja zares veliko, še toliko več, če gre za dosežke v eni od bazičnih panog. A Missy se je za zdaj odrekla bogatim sponzorskim pogodbam, ki bi ji že prinesle milijone, in življenju na visoki nogi. Namesto da bi vozila avtomobil prestižne znamke in živela v vili, se je odločila, da bo raje – študentka (diplomirati želi iz psihologije). Tako je ena najboljših športnic sveta danes na Berkeleyju le ena v množici enakih in v tem neznansko uživa. »To odločitev bi sprejela še stokrat. Biti obkrožen z ljudmi, ki so enako motivirani, kot si sam, ki so pripravljeni na tolikšno odrekanje, je nekaj najboljšega. Naprej me potiskajo prav vsak dan, to je izjemno okolje za razvoj. In ta ekipni duh, ki ga prej nisem bila vajena, res je neverjeten. Vsakič, ko gremo skupaj na pot, se zabavamo, uživamo. Med zimskimi počitnicami smo skupaj odšli na Havaje in to je bilo najboljših deset dni na univerzi, saj sem jih preživela s 25 najboljšimi prijatelji,« pojasnjuje, zakaj je ostala amaterka in se ni odločila za profesionalne vode – to naj bi sicer storila čez leto dni –, Franklinova oziroma Izstrelek Missy, kot jo je leta 2008 poimenoval njen oče. Sprva je sicer sovražila ta vzdevek, a bolj ko ga je začela upravičevati, bolj ji je priraščal k srcu, zdaj je z vsemi uspehi že postal del nje …