Mivka je bila pravilna odločitev, dvorane ne pogreša
Slovenska odbojkarica na mivki Tjaša Kotnik, hči nekdanjega košarkarskega asa, je onkraj luže magistrirala iz psihologije.
Odpri galerijo
Tjaša je nekdanja dvoranska odbojkarica, ki je na parketih znoj nazadnje prelivala med študijem onstran luže, nato pa se je odločila za potezo, ki je ni obžalovala niti za trenutek. FOTO: Aleš Oblak/OZS
Ne zgodi se ravno pogosto, da bi pri mojih 190 cm sogovornico lahko gledal naravnost v oči. Pri odbojkarici na mivki Tjaši Kotnik je bilo drugače. Tudi njej do dveh metrov manjka zgolj decimeter, za kar se lahko zahvali očetu, košarkarski legendi Slavku Kotniku, ki se mu, mimogrede, letvica ustavi pri 206 cm.
Tjaša je nekdanja dvoranska odbojkarica, ki je na parketih znoj nazadnje prelivala med študijem onstran luže, nato pa se je odločila za potezo, ki je ni obžalovala niti za trenutek. »Dvoransko odbojko sem igrala od 11. do 23. leta, torej dolgo obdobje mojega življenja. Z odbojko na mivki se ukvarjam šele tri leta, toda ta preklop je bil ena mojih najboljših potez doslej. Seveda tu in tam še malce pomislim na dvorano, saj sem imela tam precej uspešno kariero, vendar pa mi je življenski slog pri odbojki na mivki bolj všeč. Potovanja, poletje, ki se nikoli ne konča, močna konkurenca, vse mi je pisano na kožo,« začne 25-letna Ljubljančanka.
No, poletja je – hočeš, nočeš – enkrat vendarle konec. Se takrat odbojkarji na mivki zaprejo v brlog na zimski spanec? »Vse prej kot to. Vse več turnirjev je tudi pozimi, lani sva, denimo, z igralno partnerko odšli na turnir svetovne serije v Avstralijo in tam ostali dva meseca, enako na Florido. Združujemo šport, zabavo in počitnice. Dvoranska odbojka je 'varnejša', dobivaš mesečno plačilo, avto, hrano; pri odbojki na mivki pa si moraš vse urediti sam, vse stroške si – če nimaš sponzorjev – kriješ sam.« V Sloveniji, kar se odziva pokroviteljev tiče, mivka še ne dosega ravni dvoranske odbojke, vseeno pa gre za olimpijsko disciplino z zelo obetavno prihodnostjo.
Mnogo je igralk in igralcev, ki pozimi mivko zamenjajo za odbojko na snegu, ki je ravno tako vse bolj uveljavljena. »Mikala me je lani, zagotovo pa bova z njo, če bova le doma, nekoliko resneje poskusili letos,« je prepričana Tjaša, ki od lani povečini nastopa v navezi s Tjašo Jančar, s katero sta dvakratni zaporedni državni prvakinji. Lani sta nastopali izjemno uspešno, letos je že na začetku sezone idilo skalila poškodba Jančarjeve, zaradi katere je morala Kotnikova zamenjati štiri, pet soigralk. Pred ključnim delom sezone, državnim prvenstvom v Kranju in spektaklom svetovne serije na Kongresnem trgu, sta ponovno združili moči. »Na mivki ni tako pomembna uigranost, temveč posamična kakovost igralca. S Tjašo se odlično ujameva, ni pa težav niti, če pride do menjave partnerke za določen turnir zaradi poškodbe ali drugih obveznosti. Se pač prilagodimo,« Kotnikova iz tega ne dela nikakršne drame. Poškodba soigralke je zdaj že preteklost: »Zdravnik je sprva dejal, da bo Tjaša odsotna vso sezono, zato sem se nekoliko ustrašila, a se je vrnila še močnejša.«
Poletni meseci so zanjo naporni, a najlepši; dolgčas ji ni niti za minuto. Vrhunec letošnje sezone za Tjaši je bil ponovni naslov državnih prvakinj, pa tudi tekmovanje pod slovensko zastavo na sredozemskih igrah in navsezadnje nedavni turnir na Kongresnem trgu, na katerem je bila tudi ambasadorka: »Pravzaprav je vrhuncev vsako leto več, ne osredotočava se zgolj na enega, temveč poskušava v čim večji meri in kar najbolj enakomerno unovčiti najin potencial. Domači turnir, kakršen je ta v Ljubljani, mi seveda veliko pomenijo, so svojevrsten družinski dogodek, bodrit me pridejo vsi – družina, prijatelji ... Igrati pred domačim avditorijem je vselej nekaj posebnega. V tujini smo prepuščeni sami sebi, nimamo navijačev iz Slovenije, zato je doma vedno najlepše igrati,« se namuzne simpatična sogovornica.
Nekdanji sprejemalki in korektorki ljubljanskega Vitala je izkušnja na tujem – v ZDA, kjer se v odbojko na mivki vlaga ogromno – spremenila življenje. Sprva je bila nekoliko v dvomih, danes je neizmerno hvaležna za priložnost. Onstran luže je športne obveznosti zelo uspešno usklajevala s šolskimi, študirala je na treh univerzah in magistrirala iz psihologije. »Petletna ameriška izkušnja je bila zame nekaj najboljšega, kar se mi je v življenju lahko zgodilo. Sprva je bilo težko, ker tujine nisem bila vajena, zdaj pa obvladam jezik, spoznala sem ogromno ljudi, lahko sem združevala šport in študij. Ob takšni priložnosti odkrivaš druge kulture, si bolj sproščen, potovanja mi zdaj ne predstavljajo več skrbi, temveč izzive. Vse to je bil čar ZDA,« je poudarila Tjaša Kotnik.
Tjaša je nekdanja dvoranska odbojkarica, ki je na parketih znoj nazadnje prelivala med študijem onstran luže, nato pa se je odločila za potezo, ki je ni obžalovala niti za trenutek. »Dvoransko odbojko sem igrala od 11. do 23. leta, torej dolgo obdobje mojega življenja. Z odbojko na mivki se ukvarjam šele tri leta, toda ta preklop je bil ena mojih najboljših potez doslej. Seveda tu in tam še malce pomislim na dvorano, saj sem imela tam precej uspešno kariero, vendar pa mi je življenski slog pri odbojki na mivki bolj všeč. Potovanja, poletje, ki se nikoli ne konča, močna konkurenca, vse mi je pisano na kožo,« začne 25-letna Ljubljančanka.
No, poletja je – hočeš, nočeš – enkrat vendarle konec. Se takrat odbojkarji na mivki zaprejo v brlog na zimski spanec? »Vse prej kot to. Vse več turnirjev je tudi pozimi, lani sva, denimo, z igralno partnerko odšli na turnir svetovne serije v Avstralijo in tam ostali dva meseca, enako na Florido. Združujemo šport, zabavo in počitnice. Dvoranska odbojka je 'varnejša', dobivaš mesečno plačilo, avto, hrano; pri odbojki na mivki pa si moraš vse urediti sam, vse stroške si – če nimaš sponzorjev – kriješ sam.« V Sloveniji, kar se odziva pokroviteljev tiče, mivka še ne dosega ravni dvoranske odbojke, vseeno pa gre za olimpijsko disciplino z zelo obetavno prihodnostjo.
Tjaša Kotnik je onstran luže uspešno združevala športne in študijske obveznosti, magistrirala je iz psihologije. FOTO: Igor Mali/Slovenske novice
Družinski dogodek
Mnogo je igralk in igralcev, ki pozimi mivko zamenjajo za odbojko na snegu, ki je ravno tako vse bolj uveljavljena. »Mikala me je lani, zagotovo pa bova z njo, če bova le doma, nekoliko resneje poskusili letos,« je prepričana Tjaša, ki od lani povečini nastopa v navezi s Tjašo Jančar, s katero sta dvakratni zaporedni državni prvakinji. Lani sta nastopali izjemno uspešno, letos je že na začetku sezone idilo skalila poškodba Jančarjeve, zaradi katere je morala Kotnikova zamenjati štiri, pet soigralk. Pred ključnim delom sezone, državnim prvenstvom v Kranju in spektaklom svetovne serije na Kongresnem trgu, sta ponovno združili moči. »Na mivki ni tako pomembna uigranost, temveč posamična kakovost igralca. S Tjašo se odlično ujameva, ni pa težav niti, če pride do menjave partnerke za določen turnir zaradi poškodbe ali drugih obveznosti. Se pač prilagodimo,« Kotnikova iz tega ne dela nikakršne drame. Poškodba soigralke je zdaj že preteklost: »Zdravnik je sprva dejal, da bo Tjaša odsotna vso sezono, zato sem se nekoliko ustrašila, a se je vrnila še močnejša.«
Poletni meseci so zanjo naporni, a najlepši; dolgčas ji ni niti za minuto. Vrhunec letošnje sezone za Tjaši je bil ponovni naslov državnih prvakinj, pa tudi tekmovanje pod slovensko zastavo na sredozemskih igrah in navsezadnje nedavni turnir na Kongresnem trgu, na katerem je bila tudi ambasadorka: »Pravzaprav je vrhuncev vsako leto več, ne osredotočava se zgolj na enega, temveč poskušava v čim večji meri in kar najbolj enakomerno unovčiti najin potencial. Domači turnir, kakršen je ta v Ljubljani, mi seveda veliko pomenijo, so svojevrsten družinski dogodek, bodrit me pridejo vsi – družina, prijatelji ... Igrati pred domačim avditorijem je vselej nekaj posebnega. V tujini smo prepuščeni sami sebi, nimamo navijačev iz Slovenije, zato je doma vedno najlepše igrati,« se namuzne simpatična sogovornica.
Magistrica psihologije
Nekdanji sprejemalki in korektorki ljubljanskega Vitala je izkušnja na tujem – v ZDA, kjer se v odbojko na mivki vlaga ogromno – spremenila življenje. Sprva je bila nekoliko v dvomih, danes je neizmerno hvaležna za priložnost. Onstran luže je športne obveznosti zelo uspešno usklajevala s šolskimi, študirala je na treh univerzah in magistrirala iz psihologije. »Petletna ameriška izkušnja je bila zame nekaj najboljšega, kar se mi je v življenju lahko zgodilo. Sprva je bilo težko, ker tujine nisem bila vajena, zdaj pa obvladam jezik, spoznala sem ogromno ljudi, lahko sem združevala šport in študij. Ob takšni priložnosti odkrivaš druge kulture, si bolj sproščen, potovanja mi zdaj ne predstavljajo več skrbi, temveč izzive. Vse to je bil čar ZDA,« je poudarila Tjaša Kotnik.
