Tiskane izdaje
Ljubljana – Deset let je starejši od vseh tekmecev, pravi »nono« , kot se šali sam, pa vseeno se Vasilij Žbogar v telesno izjemno zahtevnem razredu finn na OI ne bo dal kar tako ukaniti mladeži. Za njim so odlične priprave, počuti se bolje kot marsikdaj prej, te dni pa se bo v Braziliji seznanjal še z zadnjimi podrobnostmi, ki ga čakajo na njegovih četrtih igrah.
»Čaka nas še zadnjih 20 dni priprav. Mislim, da nimam več kaj veliko popravljati, morda moram le čim bolje testirati to novo jadro za lahek veter, radi bi ga preizkusili še na regatnem polju. Sicer pa je vse nared. Vzdrževati moram to formo, ostati zdrav in nadaljevati brez poškodb. Več ur bom na vodi, da dodatno spoznam polja, dobim še kakšno informacijo več, ki gotovo ne bo škodila,« je Izolan povedal mesec dni pred še enim vrhuncem njegove kariere. S toliko izkušnjami ga morda pričakuje drugače kot ostali, a hkrati ni nič manj na trnih, kako bo unovčil svojo dobro pripravljenost. Zadnje mesece je s svojo ekipo, na čelu katere je njegov mlajši brat Jure, delal odlično. Izpustil je sicer SP, a menil, da si je to lahko privoščil, navsezadnje je podobno storila tudi večina njegovih glavnih tekmecev na OI.
»Dobro smo delali, vse je šlo po načrtu, brez izostanka zaradi bolezni in poškodb. Upam, da bo tako ostalo. Jadralci so izjemno dobro pripravljeni, razred finn je fizično zelo zahteven, odkar je postal prosto ’pumpanje’,« je povedal, a se nadejal, da bo dobro sledil mladim. Odkar je lani odpravil večne težave s počutjem in pridobivanjem teže – jedel je po 8- do 10-krat na dan, se za obroke zbujal ponoči in se štiri leta neznosno mučil –, je kot prerojen. Ugotovili so mu intoleranco na laktozo, s spremenjenim jedilnikom pa se je krivulja obrnila krepko navzgor. »Sploh ne vem, kako sem prej lahko treniral. Bil sem izčrpan in brez energije, kar naprej v bolnišnici na pregledih. Ko smo ugotovili razlog, so težave izginile,« je bil zadovoljen.
Pripravljen je torej, kakor dobro je le lahko, vseeno pa se zaveda, da se na morju lahko zgodi marsikaj. Nadeja se seveda čim boljšega vetra. Zdajšnja statistika kaže, da mu je kombinacija nekoliko šibkejšega in mešanega pisana na kožo. »Močnega vetra je v tem obdobju le 20 odstotkov, kar je zelo malo,« se zaveda svoje prednosti, ki pa jo bo moral še izkoristiti. V boju z mlajšimi tekmeci, med katerimi je kajpak zelo spoštovan, bo stavil tudi na izkušnje, še bolj pomembno pa bo, da ostane zdrav. Virus zika in zlasti izpostavljenost onesnaženim vodam predstavljata dodatno tveganje, ki ga sicer Žbogar jemlje resno, a pravi, da se cepiv ne bo poslužil. »Sem proti cepivom, saj nikoli ne veš, kakšni bi bili lahko stranski učinki. Če bi cepivo uporabljal že prej in vedel, kako učinkuje, bi še šlo. Če pa bi vzel nekaj, česar ne poznam, bi bilo lahko za trening nevarno. Vse je šlo po načrtu, zdaj to pokvariti, bi bila katastrofa,« je zatrdil, a tudi poudaril, da bo moral biti zelo pazljiv. Jadralci so imeli težave z infekcijami, staknili so jih z odrgninami, s katerimi je v stik prišla voda. Pa to še ni konec seznama »groženj« v Braziliji: nedolgo nazaj se je blizu jadralnega kluba odvijal tudi strelski obračun.
Nevarnosti je tako kar nekaj, a se 40-letni jadralec v lovu na najžlahtnejšo lovoriko ne bo dal motiti. Čeprav že ima dve kolajni, je Rio velik izziv. »Če bi dvomil, da lahko posežem po visokih mestih, se v boj ne bi niti podal. Toda dobro se počutim, rezultati pričajo v moj prid, zakaj pa ne bi poskusil. Ta šport je moj življenjski slog. Bolj ko delaš, bolj ko se trudiš, boljši si in to mi je všeč. V tem razredu sem dobil nov izziv, še vedno se vsak dan učim. Prihajajo nove metodologije za treninge, pristop in psihologija se spreminjata. Še kar bi nadaljeval, še 20 let, a nekje bo konec,« je še dejal, piko za konec bogate kariere pa vendarle še prihrani – za po Riu.
