Tiskane izdaje
Ljubljana – Vsaj enkrat na leto vrhunski tekmovalci športno garderobo zamenjajo za elegantna oblačila. Ob prireditvi Športnik leta kombinezone pustijo doma, moški si oblečejo suknjiče, dekleta smuknejo v večerno toaleto. Včeraj so odrske luči najbolj osvetlile tiste, ki so jih novinarji oklicali za najboljše v letu 2015.
Prav posebna čustva pa so na prireditvi prevevala sveže športne upokojence. Letos se je za slovo od tekmovališč odločil niz asov; hokejist Tomaž Razingar, telovadec Mitja Petkovšek, atlet Primož Kozmus, veslač Luka Špik, boksar Dejan Zavec, košarkarja Marko Milič in Sani Bečirović ter judoistka Urška Žolnir. Razingar, Petkovšek, Zavec, Kozmus, Špik in Žolnirjeva so bili v preteklosti med prejemniki nagrade, tokrat prvi trije v vlogi podeljevalcev. Prvič sta jo izkusili tudi kotalkarica Lucija Mlinarič in paraolimpijka Mateja Pintar, ki sta prav tako letos končali kariero. Med prisotnimi ni bilo Špika, ki življenjsko pot nadaljuje v Londonu, Žolnirjeve, ki je z judoisti na Japonskem, in Kozmusa, ki je vabilo zavrnil.
»Vsekakor je nagrado lažje prejeti kot jo podeliti. Imel sem malo treme. No, če smo na tekmah preživeli marsikaj, potem bom tudi podelitev zmogel, sem si dejal pred prireditvijo,« je priznal Razingar, ki se je s hokejsko reprezentanco dvakrat (2013 in lani) ovenčal z nazivom ekipe leta. »Zdi se mi lepa poteza, da na koncu leta novinarji na takšni prireditvi prepoznajo uspehe najboljših. Vsekakor je to nagrada s težo,« je nekdanji kapetan risov opisal vrednost priznanja. »Vendar pa je izbira prav gotovo nehvaležna naloga, sploh takrat, ko je več športnikov poskrbelo za izjemne uspehe v istem letu. Včasih bi lahko nagrado za najboljšega prejeli tudi dva ali trije. Ker o zmagovalcih odloča veliko število novinarjev, pa sem prepričan, da je izbor pravilen,« je razmišljal in dodal, da zmagovalcem želi čim več tovrstnih ponovitev.
»Če bi izbiral jaz, bi vsakič na vrh postavil boksarja,« je malo v šali malo zares dejal Zavec, najboljši leta 2010. »Pogosto pri takih ocenjevanjih gledamo vsak na svoj šport, vsak ima svojega favorita, vendar se ob to ne bi spotikal,« je poudaril Ptujčan, ki v nagradi prepoznava lepo potrditev za garaške treninge in vloženi trud. »Dober občutek je, ko je tvoje trdo delo opaženo in dobiš potrditev, da se je izplačalo,« je dejal in čestital najboljšim. »Želim jim, naj nadaljujejo svoje izjemno poslanstvo,« je sporočil nagrajencem.
Nagrado je pred desetletjem prejel Petkovšek. »Gre za super dogodek, na katerem počastimo vrhunske rezultate, se poveselimo in družimo. Včasih smo bili nad izborom tudi jezni, užaljeni in slabe volje, vendar smo te nepoštenosti tolerirali, ker je vse športe nemogoče primerjati. Vsekakor pa smo ponosni, ko se pojavimo na zemljevidu najboljših,« je razmišljal.
Imenitne družbe vrhunskih športnikov se je včeraj razveselila kotalkarica Mlinaričeva. »Zelo sem počaščena, da so mi dodelili vlogo podeljevalke, je kot plačilo za moje uspehe. Zmagovalcem čestitam za vloženo delo, trud, odrekanje. Naj še naprej sledijo sanjam in verjamejo vase, saj nobena ovira ni tako visoka, da je ne bi mogli premagati,« je povedala. »Prihajam iz manj prepoznavnega športa. Takšni pogosto izpademo iz izbora. Sicer pa je v zadnjih letih veliko tekmovalcev doseglo odlične rezultate in bi si skorajda vsak od njih zaslužil naziv,« je navdušena nad uspehi.
Z njo se je strinjala tudi paraolimpijka Pintarjeva: »Novinarjem pri izboru ne zavidam, vendar pa je dilema prijetna, saj nikoli ne moreš izbrati narobe.« Zelo pa jo zmoti, ker med nagrajenci – izjemoma le enkrat – nikoli ni bilo paraolimpijcev. »Če bi se kdo spomnil na nas, ko ni paraolimpijskih iger ali ko gre za konec kariere, bi bilo zelo lepo,« je opozorila nekdanja namiznoteniška igralka, ki se prireditve z veseljem udeleži vsako leto.
