Tiskane izdaje
Po eni strani sem z zadovoljstvom sprejel aktivnejšo vlogo komercialke na televizijskem tržišču ponudbe športnih spektaklov, saj so s tem vsem nam športnim navdušencem omogočili, da se lahko še bolj pogosto srečujemo z našimi junaki in njihovimi srečnimi in manj srečnimi zgodbami. Po drugi strani pa sem precej bolj skeptičen do tega, kaj in v kakšni obliki mi jih bodo posredovali. Vsebinsko me doslej niso prepričali. Bolj ali manj so se vsega lotevali na pol, produkcija je bila O. K., vsebina pa po liniji najmanjšega odpora. Beri najceneje. Najboljši primer je eden od paradnih izdelkov, nogometna Prva liga Telekom Slovenije. V prvem letu sem bil zadovoljen že s tem, da so najbolj zanimive tekme zavzele televizijski »prime-time«, da sem lahko takoj slišal nekaj misli glavnih akterjev, na hitro tudi nekaj komentatorskih mnenj strokovnih sodelavcev. V drugem letu sem pričakoval izboljšavo in nadgradnjo v dodatnih poglobljenih oddajah po vzoru domala vseh evropskih držav. Nič drugače ni z ligo prvakov in evropsko ligo, ki sta omejeni na poslušanje enega komentatorja, ki zaradi obremenjenosti – ne po lastni krivdi – iz tekme v tekmo izgublja vid in posluh. Več kot očitno je, da snovalcev ne zanima kaj več, saj je računica povsem jasna: z malo denarja iztržijo veliko. Po odmevih gledalcev in tudi bralcev na spletnih portalih pa so liga prvakov, evropska liga in predvsem Prva liga dobičkonosen izdelek, ki ga ni mogoče meriti izključno po prihodkih. Kar je lahko še ena zaušnica za nacionalko, ki v četrt stoletja samostojne države ni bila sposobna s tal pobrati denarja in ugotavlja, da se bo morala zadovoljiti z drobtinicami.
Zdaj pa še o kadrovskih okrepitvah. Čeprav sem se jih že nagledal in naposlušal, bodo za kratek čas balzam za oko in uho. Ampak pričakujem še kaj več kot le tuleče navijanje in prijazno govorjenje v mikrofon. Želim si, da bi si ustvaril mnenje tudi na podlagi slišanega, in ne samo videnega.
