Džoni Novak je eden največjih piscev slovenske nogometne pravljice. Danes 35-letni Ljubljančan je bil zraven od samega začetka. Od prve tekme na Cipru 7. novembra leta 1992 do zadnjega dejanja na svetovnem prvenstvu 12. junija s Paragvajem leta 2002 je za našo izbrano vrsto zbral 71 nastopov in zabil 3 gole. Več nastopov od njega imata le Aleš Čeh (73) in prvi strelec Zlatko Zahovič (80). Danes ob 21. uri bodo vsi skupaj na zdaj že »legendarnem« štadionu za Bežigradom podprli Unicefovo humanitarno akcijo »Z žogo proti nasilju nad otroki«. Ne bomo se poslovili, poudarja Džoni.
Pravite, da se ne boste poslovili, temveč da šele prihajate. Ste lahko bolj natančni?
Rad bi poudaril, da nocojšnjo tekmo razumem kot priložnost, da imenitnim slovenskim navijačem vnovič ponudimo nekaj nogometa iz našega časa. Spet nas bodo lahko videli skupaj, upam da bomo podoživeli nekaj tistih prekrasnih trenutkov. Drevi v nobenem primeru ne gre za naš pogreb. Prav nasprotno. Mislim, da se nocoj začenja naše novo poslanstvo. Ta »zlata« generacija mora na vsak način promovirati nogomet.
Kakšen način boste izbrali vi?
Moštvo iz, če hočete, časa nogometne pravljice ima pri ljudeh neverjeten ugled. Niti v sanjah si takrat nismo predstavljali, kakšno evforijo smo povzročili med Slovenci. Ko sem prišel v vrtec po hčerko, so bili prav vsi seznanjeni o takratnem nogometnem dogajanju, celo tisti najmlajši. Ljudje so nas imeli radi takrat in nas imajo še zdaj, zato bi to veljalo izkoristiti. Vemo, kako je danes z nogometom pri nas. Mladi nimajo vzornikov, kar je predvsem posledica neurejenih razmer v klubih. Mladi imajo vzornike le še v reprezentanci. To bi veljalo izkoristiti.
Toda nocojšnja akcija je vendarle enkratna?
Čeprav niti ni nujno zadnja. Prepričan sem, da bo projekt uspešen v celoti in da ga bomo še ponovili. Doslej smo se borili predvsem na igrišču, za rezultate. Odslej bi naša naloga morala biti drugačna.
Se torej vračate k nogometu?
V zadnjih dveh letih sem načrtno vzpostavljal razdaljo tako do novinarjev kot nogometa. Imel sem preveč dela. Preprosto sem potreboval oddih, saj pravega miru ob vseh uspehih in obveznostih ni bilo. V tem času sva se skupaj z ženo lahko popolnoma posvetila družini, v kratkem času se bomo preselili v idilično družinsko hišo na Galjevico, na kar sem najbolj ponosen. Izpolnil sem tiste želje, ki jih prej zaradi pomanjkanja časa nisem mogel. Povrh vsega sem skrbel še za restavracijo. Zdaj sem se spet naužil svežih moči. Odgovor je pritrdilen.
V kakšni vlogi vas lahko pričakujemo?
Težko bi povedal že zdaj, bo pa kaj več znanega čez kakšnega pol leta.
Torej ste bili pobudniki akcije vendarle nogometaši in ne organizacija Unicef? Je bila pri tem odločilna tista znamenita skupna večerja, kjer ste zakopali bojne sekire?
Pobuda je bila obojestranska, zagotovo pa bodo od akcije največ odnesli otroci in prav je tako. Nogomet bi radi naredili še bolj priljubljen, to pa bomo storili tako, da bomo v vsak slovenski osnovnošolski razred poslali nogometno žogo s podpisi vseh igralcev. Del sredstev bo šel za bosanske sirote. Akcija je bila zanimiva tudi za Unicef. Vemo, da ljudje včasih izgubijo zaupanje v kakšno organizacijo zaradi zlorab, v tem primeru seveda ne bo tako. Pri ljudeh pa je tako, da starejši kot so, bolj so izkušeni. Morda smo tudi mi potrebovali čas, da smo pozabili na spore. Odpuščati je povsem človeško. Tudi nocojšnja tekma dokazuje, da je bil karakter tiste ekipe pravi, v nasprotnem primeru najbrž niti ne bi dosegli tega, kar smo.
Mnogi menijo, da poslovilna tekma prihaja vsaj eno leto prepozno, da bi jo morali prirediti že veliko prej?
Ne strinjam se. Ravno o tem sem govoril. Morda prej enostavno nismo bili dovolj zreli za kaj takega, a to v tem trenutku niti ni pomembno. Poleg tega je potrebno določene stvari razlikovati. V tujini se reprezentance ne poslavljajo vsak dan. Nasprotno, takšne tekme so prava redkost. Tam se poslavljajo odlični posamezniki. Mi pa smo delovali kot odličen kolektiv in zato je tudi prireditev temu ustrezna.
Malce nenavadno bo predvsem to, da bo drevi vaš »šef« namesto Srečka Katanca njegov pomočnik Danilo Popivoda …
Vem, kaj hočete reči. Vedno lahko pride do nepredvidenih trenutkov. Tako je bilo tudi v preteklosti. Ko je bil Srečko izključen na tekmi proti Gruziji, je bil enkrat na klopi tudi »Pope«. Ne bi preveč izpostavljal teh stvari. Kot pomočnik mora biti pač pripravljen na vse. Ampak šalo na stran. Igralci smo pripravljeni na spektakel in to je najbolj pomembno. Boljših ambasadorjev nogometa, kot jih boste nocoj videli na igrišču, pri nas še ni bilo.
Na kakšen način bi navijače povabili na tekmo?
Naj podprejo humanitarno akcijo, za nagrado pa bodo dobili tudi spektakularen nogomet. Mi namreč ne potrebujemo vzdušja, saj ne igramo za točke, podporo potrebujejo predvsem otroci. Toda da ne bo pomote: zaradi navijačev je spektakel organiziran. Vsi smo povezani z nogometom. Nocoj bo prisotnih veliko politikov, gospodarstvenikov in novinarjev, samo s skupnimi močmi pa lahko na tako pomembne ljudi pritisnemo in dosežemo, da se bodo stvari premaknile na boljše. Velikokrat sta za to dovolj že beseda ali dve.
Komentarji