Ne le brata in prijatelja, tudi sodelavca

Nejc Gajser, starejši brat motokrosističnega zvezdnika Tima Gajserja, skrbi za 450-kubično hondo dvakratnega svetovnega prvaka.

Objavljeno
19. maj 2019 11.45
Posodobljeno
19. maj 2019 11.45
Tim in Nejc Gajser (desno) se dobro razumeta, nikoli se ne spreta, včasih imata le različni mnenji. FOTO: Jure Eržen/Delo
S Timom Gajserjem, dvakratnim svetovnim prvakom v motokrosu, nista le brata in prijatelja, ampak tudi sodelavca. Nekaj manj kot leto dni je Nejc Gajser starejši od bencinskega asa. Nekoč je tudi on dirkal, a je spoznal, da ga veliko bolj zanimajo podrobnosti okrog priprave motorja, zato je presedlal med mehanike. »Sanjal sem, da bom to delal v najprestižnejšem razredu motokrosa, zdaj te sanje živim,« pravi 23-letni Nejc Gajser, ki skrbi za bratovo 450-kubično hondo.

Nerad se postavlja v ospredje, deluje zadržan, a ko dobi priložnost, prijetno preseneti z zgovornostjo. Enako kot Tim se je tudi on podil na motorju od mladih nog, imel je pet let in pol, ko je nanj sedel prvič. »Ves čas sem treniral ob Timu, bil je precej boljši. Trenirala sva tudi alpsko smučanje – kot pri motokrosu je bil ata najin trener tudi na snegu –, pa tudi nogomet pri Aluminiju,« je povedal Nejc Gajser, ki je nazadnje tekmoval v motokrosu leta 2015 na dirki za državno prvenstvo v Orehovi vasi.

image
Nejc Gajser skrbi za 450-kubično hondo mlajšega brata Tima, ki se ponaša z dvema naslovoma svetovnega prvaka. FOTO: HRC


»Potem pa sem se povsem posvetil delu mehanika. Že prej sem veliko delal z motorji, treba je bilo pripraviti tri – za Tima, ata in mene. Kadar sem imel priložnost od blizu videti elitni razred MXGP, sem vedno opazoval bokse in mehanike. Zanimalo me je, kako delajo,« je pripovedoval Nejc Gajser, eden od dveh Timovih glavnih mehanikov pri Hondi. Na dirkah skrbi za motor Nicolas Nogé, Nejc je za bratovo »igračko« odgovoren na treningih in testiranjih, občasno pa ga spremlja tudi na tekmah.
 

Sklopko menja po vsaki vožnji


Letos so Japonci Gajserjem zaupali obe tovarniški hondi, imajo ju v domači garaži. Nejc jim po vsakem treningu poroča, kaj se je dogajalo, z inženirji je nenehno v stiku. »Motor tehta čez 110 kg, povsem natančno teže ne bi smel razkriti. Nekatera moštva bolj skrivajo tovrstne podatke, druga manj, v naši ekipi velja, da vseh podrobnosti ne povemo,« je razkril.

Ko Tim vozi po mivki, mu Nejc zamenja sklopko in olje po vsaki vožnji (traja pol ure), na trdi podlagi pa brez težav zdrži dve vožnji. »Med treningom doliješ bencin, preveriš špice, verigo, pregledaš motor. Lahko rečem, da imam zdaj že toliko izkušenj, da nekatere stvari vidim že na oko. Ko pa po treningu opereš motor in ga shraniš v garažo, vse še podrobno preveriš,« je opisoval svoje naloge.

Kolikšna je vrednost motorja, je težko oceniti. »Zadnji amortizer je vreden okrog 30.000 evrov, a takega se ne da kupiti, enako velja za šasijo, motor, vijake ... To je vse narejeno za Tima, večinoma izdelano na Japonskem. Če bi ocenil takole na oko, bi rekel, da je motor vreden morda pol milijona evrov. Če bi ga kdo hotel kupiti, ga ne more, po koncu sezone gre vse tisto, kar je dotrajano, v uničenje v Barcelono,« je pojasnil Nejc Gajser.
 

Garaža premajhna za vse stvari


Domača hiša, kjer ima shranjeno vse, kar potrebuje za svoje delo, je postala premajhna. »Ko smo zidali, nismo računali, da se bo tako razpletalo. Garaža ni tako velika, da bi bilo vse pospravljeno, kakor si želim. Rad namreč imam, da je vse zloženo in urejeno, kar pa trenutno ni mogoče. Škatle so nametane druga na drugo, ampak se da preživeti,« je dejal sogovornik.

image
Največ nasvetov in izkušenj ima oče Bogomir (desno), tvorec blagovne znamke GT243. FOTO: Jure Eržen/Delo


Kakšen šef pa je mlajši brat? »Po svoje je Tim res moj šef, a tega ne čutim tako. Nikoli ni vzvišen, dobro se poznava, saj sva skupaj odraščala, razumeva se,« je povedal Nejc Gajser in poudaril, da ga dobro pozna ne le kot brat brata, ampak tudi kot mehanik voznika, kar je zelo pomembno. »Vsak mehanik mora vedeti, kaj ustreza njegovemu dirkaču; nekaterim je bolj všeč, če imajo krmilo bolj naprej, drugim nazaj in podobno. Tudi po dirki moraš vedeti, kako se odzvati, ali pustiti dirkača pri miru ali takoj pristopiti k njemu,« je razmišljal sogovornik, ki je nazadnje motor zares vozil lansko poletje.
 

Japonci imajo radi vse tiptop


S Timom se nikoli ne spreta, včasih imata morda le različni mnenji. Kadar sta v dilemi, za nasvet vprašata očeta Bogomirja. »Vedno gledamo na to, da napredujeta voznik in motor, vsi se trudimo za to,« je razkril vodilo ekipe. Kaj je tisto, kar mu je pri njegovem delu najbolj všeč? Pravi, da zanj ni lepšega kot to, kar dela: »Vsak zase najbolj ve, v čem uživa. Biti Timov mehanik in delati pri Hondi je zame posebna izkušnja.«

image
Nekoč je Nejc tudi sam treniral, a je spoznal, da bi bil raje mehanik kot dirkač. FOTO: Jure Eržen/Delo


Opaža pa, da vsak ne zmore tega dela. »Zdaj imamo novega sodelavca, ki je že delal v motokrosu, pa je imel težave, da se je vklopil v sistem Honde. Japonci imajo radi vse tiptop, tako, kot mora biti, in po eni strani je tako prav. Na kakšnih testiranjih delamo tudi ves dan, naporno je in ni časa niti, da bi kaj pojedli,« je še omenil Nejc Gajser, ki v prostem času najraje pobegne na nogomet. »Včasih tudi, ko sem prost, kaj 'pošraufam'. Vsako jutro, ko se zbudim, grem najprej v garažo. Tudi če nimam tam nobenega dela, pa vsaj kakšen ključ obrišem,« je potrdil, da delo, ki ga opravlja, opravlja z vsem srcem.