Nihče ni bil zadovoljen, ne Drakšič, ne Gomboc, niti vodilni v klubu

V JK Bežigrad devet mesecev pred začetkom olimpijskih iger v Tokiu iščejo novega glavnega trenerja.

Objavljeno
23. oktober 2019 06.00
Posodobljeno
23. oktober 2019 09.09
Adrianu Gombocu (v modrem kimonu) doslej v tej sezoni ni šlo po načrtih. Nadeja se, da se bo krivulja njegovih rezultatov v Abu Dabiju dvignila navzgor. FOTO: Reuters
Ljubljana – Večina najboljših judoistov se je medtem zbrala v Abu Dabiju, kjer bo od jutri do sobote turnir za veliki slam (z nagradnim skladom 154.000 dolarjev). Za točke v svetovnem pokalu in kvalifikacijah za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu se bo borila tudi močna slovenska odprava.

V njej je ob Maruši Štangar (do 48 kg), Tini Trstenjak (do 63 kg), Anki Pogačnik (do 70 kg), Klari Apotekar (do 78 kg), Ani Velenšek (nad 78 kg), Matjažu Trbovcu in Davidu Štarklu (oba do 60 kg) tudi Adrian Gomboc (do 66 kg), ki je pred kratkim čez noč ostal brez glavnega trenerja, potem ko je Rok Drakšič odstopil s tega položaja pri bežigrajskem klubu.

»Glede na to, da letos ni bilo želenih rezultatov, očitno nekaj ni delovalo. Vsi smo imeli višje cilje. Ker nihče ni bil zadovoljen, ne Rok, ne mi tekmovalci, niti vodilni v klubu, je bilo treba nekaj spremeniti,« je razložil Gomboc. Krivde za slab(š)o sezono, v kateri je v svetovnem pokalu najvišje segel s sedmima mestoma na turnirju za veliki slam v Düsseldorfu in veliki nagradi v Zagrebu, hitro pa se je poslovil tudi od obeh vrhuncev, evropskih iger v Minsku in svetovnega prvenstva v Tokiu, ni želel zvaliti le na Drakšiča, ki je sicer sam ponudil odstop. »Ne morem trditi, da je on kriv za slabše dosežke, navsezadnje so nas pestile tudi poškodbe, na koncu koncev pa smo tekmovalci tisti, ki se borimo na blazinah,« je diplomatsko pojasnil lanski evropski prvak iz Tel Aviva.
image
V Abu Dabiju se bodo borile tudi Tina Trstenjak, Ana Velenšek in Klara Apotekar. FOTO: Marjan Fabjan

 

Ni prvič v takšnem položaju


Zaveda se, da čas za to ni bil najbolj primeren, saj je do začetka olimpijskih iger v Tokiu le devet mesecev oziroma 274 dni. »A nisem prvič v takšnem položaju. Ker sem v preteklosti že delal z različnimi trenerji, se s tem ne obremenjujem. Moja naloga je, da treniram,« je poudaril 24-letni Prekmurec, doma iz Rakičana pri Murski Soboti, ki je sicer predlani z Drakšičem iz najuspešnejše slovenske sredine Z'dežele Sankaku prestopil k Bežigradu.

V Abu Dabiju, kjer si želi prikazati čim boljše borbe in doseči najboljši letošnji rezultat, ga bo z roba tatamija vodil Matija Erjavec, ki je v ljubljanskem klubu odgovoren za mladince. Novega glavnega trenerja še iščejo.

»Največja težava je v tem, da imamo v Sloveniji za vodenje judoistov na najvišji ravni usposobljene le tri trenerje, ti pa so zasedeni. Zato ustreznega strokovnjaka iščemo v tujini. Verjamem, da bomo kmalu našli pravo rešitev,« je prepričan Simon Mohorovič, predsednik JK Bežigrad, ki bo do nadaljnjega Gomboca, Andrejo Leški, Kajo Kajzer in druge vodil na treningih skupaj z Erjavcem, Luko Kuraltom in Mitjo Železnikarjem.

Še naprej bodo sodelovali tudi z Drakšičem, ki je zdaj na dopustu. In kako se glasi Mohorovičeva razlaga, da »Roki« ni več glavni trener v klubu? »Ker ni šlo vse po načrtih, smo se odločili, da bomo malo prevetrili strokovni kader ...«