Od bolečin si ni mogel zavezati čevljev

Tiger Woods z zmago v Augusti poskrbel za eno od največjih športnih vrnitev.
Objavljeno
15. april 2019 15.18
Posodobljeno
15. april 2019 15.39
Pot do petega zelenega suknjiča je bila dolga in zahtevna. Večkrat se je zdelo, da je konec njegove ere, a je v Augusti Tiger Woods naposled poskrbel za izjemno športno zgodbo. Foto AFP
Ljubljana – Še pred dvema letoma se ni mogel pripogniti, da bi si zavezal čevlje. »Komaj sem hodil. Nisem mogel ne sedeti ne ležati,« je o neznosnih bolečinah v hrbtu, ki so porajale dvome o nadaljevanju kariere, razmišljal prvi zvezdnik golfa Tiger Woods. Mnogi so ga odpisali že prej, leta 2009 je zaradi škandalov v zasebnem življenju padal proti dnu. Prav zato je njegova nedeljska zmaga na turnirju velike četverice po enajstih letih ena od največjih vrnitev v vrhunskem športu.

Nezvestoba je terjala svoj davek, družinske težave so se končale z ločitvijo od soproge Elin, s katero imata dva otroka. Pozneje se je javno opravičil za svoja dejanja in poiskal strokovno pomoč. Odtlej se nikoli ni zares sestavil, kar se je močno kazalo v njegovi igri. Najmlajši zmagovalec majorja v Augusti (star je bil 21 let) in človek, ki je največ časa v zgodovini golfa prebil na vrhu svetovne lestvice (281 tednov zapored, 683 skupno), je bil le še bleda senca sebe. Zdravstvene težave so se vse bolj krepile, vse bolj je nazadoval, umikal se je tudi z zelenic, tri leta ni tekmoval, spomladi 2016 je izpadel iz petstoterice, osemnajst mesecev pozneje celo iz tisočerice. Pred dvema letoma so ga aretirali zaradi omamljenosti med vožnjo. Spet se je javno opravičil in se zatekel po strokovno pomoč, takrat zaradi težav z zdravili in motenj spanja.

Zaradi bolečin v hrbtu je moral v zadnjih treh letih štirikrat na operacijsko mizo. Četrti poseg se je izkazal za rešilnega. »Dobil sem priložnost, da ponovno normalno zaživim. Nenadoma sem spoznal, da lahko spet zamahnem s palico. Srečnež sem, da lahko spet delam, kar imam rad. Še bolj pomembno pa je, da lahko sodelujem v življenju svojih otrok, česar nisem bil zmožen vrsto let,« je bil po zadnjem posegu spomladi 2017 zadovoljen Woods, ki je sčasoma spet poprijel za palico, postajal vse bolj samozavesten in navsezadnje tudi tekmovalen.


Otroka sta golf povezovala z bolečinami


Septembra lani je prvič po več kot petih letih vknjižil zmago na katerem od turnirjev PGA. Naslednji cilj je bil petnajstič v karieri osvojiti enega od turnirjev velike četverice. Pred mastersom v Augusti, kjer so se golfisti predstavili ta konec tedna, je napovedal, da čuti, da je znova sposoben zmagati. Občutek ga ni prevaral. »Nekaj let me ni bilo tukaj in zdaj sem spet zmagovalec na turnirju, ki sem ga prvič osvojil pred 22 leti. To je zares dolgo obdobje! Zdi se neresnično,« je bil ob petem zelenem suknjiču ganjen 43-letni Američan, presrečen tudi zato, ker je veliki dogodek delil s svojo materjo, ki je bila ob njem že ob prvi zmagi v Augusti leta 1997, in otrokoma.

Ko je masters osvojil prvič, je veselje delil najprej z (zdaj pokojnim) očetom Earlom. Dvaindvajset let pozneje sta bila na njegovem položaju desetletni sin Charlie in 11-letna hčerka Sam. »Zdi se, da sem sklenil krog. Oče je bil ob meni leta 1997, zdaj sem jaz oče dveh otrok,« je bil čustven Woods. Veseli ga, da sta otroka prvič videla njegovo zmagoslavje v živo in da počasi začenjata razumeti, koliko mu pomeni ta šport ter kakšen pečat je pustil v njegovi zgodovini. »Doslej sta golf povezovala z bolečinami, s katerimi sem se soočal. Če sem hotel zamahniti s palico, sem končal na tleh. S tem sem se bojeval dolgo časa in to je tisto, kar sta si zapomnila. Zdaj ustvarjamo nove spomine,« je zadovoljno povedal.

Priznal je, da bo potreboval nekaj časa, da bo predelal svoj dosežek. »Po vseh težavah, s katerimi sem se bojeval, je ta zmaga verjetno ena od največjih, ki sem jih dosegel v karieri,« se zaveda razsežnosti svoje vrnitve med najboljše Woods, ki je na svetovni lestvici napredoval na šesto mesto.