Od nekdaj nagnjen k popolnosti

Madison K. Bumgarner je briljantne predstave v bejzbolski svetovni seriji kronal z blestečo igro v odločilni sedmi tekmi finala MLB v Kansas Cityju in San Francisco Giants popeljal še do tretje lovorike v zadnjih petih letih. Nič čudnega, da so 25-letnega metalca iz Hickoryja v Severni Karolini razglasili za najboljšega igralca končnice.

»Na koncu sediš tu in se sprašuješ, ali je vse to res. Seveda je to zelo čustven trenutek. Celotna sezona je bila neverjetna. Imeli smo veliko vzponov in padcev, vse težave pa smo premostili z odliko. Presrečen sem tudi zaradi soigralcev, prav vsak si je stoodstotno zaslužil ta uspeh. Res sem vesel, da sem lahko del te čudovite ekipe,« je bil vidno ganjen Bumgarner, potem ko je prejel laskavo priznanje.

»Mad Bum« (Nori Bum), kakor se glasi njegov vzdevek, je sicer postal šele šesti metalec po letu 1905, ki je v zaključni seriji metal vsaj dvajset menjav, dosegel dve zmagi in v povprečju na tekmo oddal manj kot 0,5 točke (ERA). Zanimivo, da si je vseh njegovih pet predhodnikov, ki se jim je posrečil takšen podvig, pozneje prislužilo tudi mesto v hiši slavnih.

Zvezdnika kluba San Francisco Giants imajo že sedaj za enega od velikanov bejzbola; tudi zaradi sijajnega povprečja 0,25 v MLB, v kateri že ERA 3,0 velja za vrhunsko. »Madison je izjemen borec! Kar mu je uspelo v končnici, je težko verjetno. Kljub temu sam ostaja zelo skromen in z obema nogama trdno na tleh,« s pohvalami na račun 25-letnika iz Severne Karoline ni skoparil Bruce Bochy, menedžer moštva iz San Francisca.

Vodstvo Velikanov je sicer Bumgarnerja leta 2007 »potegnilo« naravnost s srednje šole v Hickoryju, potem ko ga je kot skupno desetega izbralo v prvem krogu nabora. Toda »Mad Bum« je na svoj ognjeni krst v najmočnejši ligi na svetu čakal vse do septembra leta 2009; odgovorni pri moštvu iz San Francisca so namreč dotlej skrbno bdeli nad njegovim razvojem in nanj pazili kot na punčico svojega očesa.

Bumgarner se je medtem kalil v nižjih ligah in v tem času do potankosti izpilil svoj(e) met(e). Odbijalce spravlja v obup zlasti s hitro zarezano žogo, ki po njegovem lučaju doseže hitrost do 150 km/h. A letošnji MVP je povrhu nadvse spreten tudi s kijem; tako sta se mu v pravkar končani sezoni kot prvemu metalcu v več kot 140-letni zgodovini MLB posrečila dva grand-slam-homeruna.

Med njegovimi največjimi navijači je nedvomno oče Kevin Bumgarner, ki je sina pred leti prvi seznanil z bejzbolom. Onstran Atlantika, kjer se še posebej navdušujejo nad takšnimi in drugačnimi pravljicami, so bili po velikem zmagoslavju San Francisca prav vzhičeni nad telefonskim sporočilom, ki ga je še med zadnjo tekmo v gosteh proti Kansas City Royals (3:2) poslal »Mad Bumu«.

»Si več kot veličasten. Ko te opazujem, kaj počneš na 'metalčevem griču', se spomnim tvojih predstav iz srednje šole. Že od nekdaj si nagnjen k popolnosti in kot takšen 'nosiš' tudi soigralce. Ne bi mogel biti bolj ponosen na tvoje bejzbolske spretnosti.« Ob tem je Bumgarner starejši za newyorški časnik Times zaupal, da je vedel, da Madison njegovega sporočila ne bo prebral pred koncem tekme. »Želel sem si le, da ve, kaj oče misli o njem …«