Od prstov na nogah pa vse do lasnih korenin

Boks je ena najzahtevnejših športnih panog, boksarji pa med najbolje pripravljenimi športniki nasploh.

Objavljeno
25. januar 2019 06.00
Posodobljeno
25. januar 2019 06.00
Dejan Zavec (na fotografiji levo) si je med letoma 2009 in 2011 lastil šampionski pas uglednega boksarskega združenja IBF. FOTO: Matej Družnik
Rekreativni boks je po vsem svetu v silnem razmahu in tudi v Sloveniji v zadnjih letih doživlja pravo revolucijo. Če se je pri nas nekoč na ta šport gledalo postrani in je marsikje veljal celo za tabu temo, danes ni več tako. K temu je veliko pripomogel tudi najuspešnejši slovenski boksar Dejan Zavec, ki že več let na Ptuju vodi svoj klub DZ Gym.

»Treninge boksa iz leta v leto obiskuje več rekreativcev, med njimi pa – zanimivo – prednjačijo ženske. Očitno so pogumnejše od moških oziroma se raje spoprijemajo z zahtevnejšimi izzivi. Kakor mi pogosto rečejo, se prej še niso ukvarjale s športom, pri vadbi katerega bi bilo tako zelo aktivno celo telo, od prstov na nogah pa vse do, kot se rade pošalijo, lasnih korenin,« je v smehu razkril 42-letni šampion iz Trdobojcev v Halozah.

Da njihove trditve še zdaleč niso privlečene za lase, govorijo tudi izsledki različnih raziskav, po katerih je boks med najzahtevnejšimi športnimi panogami, boksarji pa med najbolje pripravljenimi športniki nasploh. »Vrhunski boksarji so vsestranski športniki, morajo biti tako telesno kot psihično močni, gibalno spretni in inteligentni, izjemno eksplozivni in obenem vzdržljivi,« je iz svojega rokava oziroma rokavice stresel Zavec, ki kot nekdanji profesionalni svetovni prvak v velterski in supervelterski kategoriji dobro ve, o čem govori.
 

Rekreativcev veliko več kot tekmovalcev


Razmerje med tekmovalnimi in rekreativnimi boksarji se je v zadnjem obdobju korenito nagnilo na stran slednjih. Če so bili nekoč v večini tisti, ki so se začeli s to plemenito borilno veščino ukvarjati predvsem z željo, da bi se dokaz(ov)ali tudi v ringu, so zdaj takšni v veliki manjšini.

»Boksarjev, ki se preizkusijo tudi v ringu, je po moji oceni le še kakšnih deset odstotkov, preostalih 90 odstotkov je rekreativcev,« je pojasnil Trdobojčan in v isti sapi pribil, da ima rekreativni boks zelo malo skupnega s tekmovalnim. Rekreativci pač ni nimajo neposrednih dvobojev s sotrpini, ampak bíjejo zgolj bitke s samim seboj, lastno senco ali boksarsko vrečo.
image
Po uspešni športni poti se Dejan Zavec dokazuje tudi kot trener. FOTO: Tadej Regent


Boksa za rekreacijo se lahko loti vsakdo, Zavec pa bi ga priporočil vsem, ki si želijo ugotoviti, kje so njihove meje in bi jih radi premaknili. »To je edinstven in nikakor ne dolgočasen (borilni) šport, ki ima ogromno pozitivnih učinkov. Na koncu koncev z njegovo pomočjo krepimo telesno pripravljenost, izboljšujemo koordinacijo in motoriko, pridobivamo mišično maso ...« je začel naštevati nekdanji svetovni prvak in nadaljeval, da z udarjanjem po vreči sproščamo negativno energijo, z intenzivno vadbo iz telesa izločamo toksine, vanj pa vnašamo obilo kisika. Vse to seveda prispeva k boljšemu počutju.


»Ko se po trenerjevih navodilih spopadaš z določeno vajo, moraš biti popolnoma pri stvari. Zaradi tega so ob rokah in nogah polno zaposleni tudi možgani. Zaradi kompleksnosti vaj preprosto nimaš časa, da bi si belil glavo z vsakodnevnimi skrbmi in tegobami. Če se želiš pač dobro naučiti določenih kombinacij udarcev, se moraš stoodstotno osredotočiti na njihovo izvedbo, to pa pomeni, da ti misli ne smejo uhajati drugam, na primer k službenim obveznostim ali temu, kaj moraš pozneje nabaviti v trgovini,« je razložil »Mr. Sympathikus«, kakor mu je že kmalu po prestopu med profesionalce konec leta 2002 nadel vzdevek (na žalost že pokojni) Nemec Werner Kirsch, njegov prvi trener pri klubu Sport Event's Steinforth (SES) v Magdeburgu.
 

Čedalje bolj priljubljenih 12 rund


Boks lahko treniraš sam ali v paru, pri čemer ti partner med tako imenovanim sparingom pomaga pri piljenju tehnike. Zavec ima s tistimi, ki hodijo k njemu na trening, različne izkušnje. »Mnogi so prepričani, da znajo udarjati, ko pa se jim pokaže, kako se pravilno sproži direkt, kroše ali aperkat, postanejo v trenutku zelo okorni; še bolj nerodni izpadejo, ko morajo udarce uskladiti z gibanjem telesa, izmikanjem. Ne, boks še zdaleč ni tako preprost, kot je morda videti od daleč. Eni za osvojitev tehnike udarcev potrebujejo več, drugi manj časa. Trening dela mojstra, mojster pa trening,« je poudaril naš najuspešnejši boksar, ki prisega na kvaliteto in ne kvantiteto.

»Nekdo, ki bo na vso moč tekel zgolj eno minuto, bo naredil zase več kot, denimo, tisti, ki bo hodil pol ure,« je pojasnil in pripomnil, da različne raziskave dokazujejo, da so najbolj produktivni treningi, dolgi do 45 minut. V tem času rekreativci pokurijo najmanj 400 kalorij, nemalo jih izgubi 1000 kalorij, nekateri tudi več kot 1300. »Matematika je preprosta; več kot daš od sebe, več izgubiš,« se je namuznil Dejan. Med svojimi varovanci in varovankami je imel primere, ki so se v pičle pol leta zgolj s treningi znebili od dvajset do trideset kilogramov (odvečne) telesne teže.
image
Dejan Zavec s svojimi »boksarkami«, ki jih je iz leta v leto več. FOTO: DZ Gym


V zadnjem obdobju je čedalje bolj priljubljena vadba ob glasbeni spremljavi, poimenovana 12 rund. »Gre za skupinske kardio treninge, ki so mešanica aerobike, boksa in fitnesa. Posebnost vadbe, ki je namenjena ženskam in moškim vseh starosti, so intervali z izjemno veliko intenzivnostjo. Zaradi teh se kalorije porabljajo še 72 ur po treningu. Če želite torej izboljšati psiho-fizično kondicijo, učvrstiti svoje telo, izgubiti odvečne kilograme in se ob vsem tem še zabavati, se pripravite za 12 rund,« je še pozval Zavec, ki bo imel še do aprila treninge v športni dvorani Mladika, potem pa se bo s svojo ekipo spet vrnil v svoje nekdanje prostore v telovadnici na Žnidaričevem nabrežju.

Vadba boksa je razmeroma poceni. Na Štajerskem se – kot pove Dejan – cene mesečne vadbe s po tremi obiski na teden sučejo od 25 do 40 evrov, malce višje so v Ljubljani. S trenerji se je mogoče dogovoriti tudi za individualne treninge, ki stanejo od 25 do 50 evrov na uro, v glavnem mestu tudi več; odvisno seveda od posameznikov, ki jih vodijo. Oprema za rekreativno vadbo tudi ni pretirano draga; ustrezna športna oblačila, copate, bandaže oziroma trak, s katerim povijemo pesti, rokavice in kolebnico se dobi že za 100 evrov.

 
V Sloveniji 30 boksarskih klubov
V Boksarski zvezi Slovenije je ta čas trideset klubov, ki imajo svoje prostore v vseh večjih mestih, največ jih je kajpak v Ljubljani (6) in Mariboru (4). V vseh se je mogoče z boksom ukvarjati tudi rekreativno, tovrstno vadbo pa ponujajo tudi v drugih društvih, ki ponujajo treninge borilnih veščin, aerobiko ali fitnes. »Vsem, ki razmišljajo o tem, da bi se prijavili na rekreativni boks, svetujem, da se čim prej odpravijo v telovadnico, saj tega zagotovo ne bodo obžalovali,« je prepričan Zavec, ki ob tem dodaja, da izgovori ne kurijo maščob.