Ognja, ki ga je zanetil, ni moč ugasniti

Gromoglasnega poveljnika kolesarskih parad Zvoneta Zanoškarja ni več. Lani se je poslovil od tega sveta. Ostal je njegov bataljon. Zanoškarjev bataljon. Pravzaprav četica zanesenjakov, ki jim ni para. Na čelu sta soustanovitelja maratona Franje Tone Fornezzi-Tof in Janez Winkler, ki sta letos, ob spremstvu Tomaža Tegra in Saša Grilja, pogumno prekolesarila mali maraton. Za 80- in 86-letnika je bila 97-kilometrska preizkušnja trpljenja velik podvig. Tako, kot je bila velika zamisel pred 33 leti, ko je skupinica zanesenjakov (poleg so bili sprva še Boris Česen, Mitja Stare in Lojze Baraga, kasneje pa se priključili Dušan Janežič, Bojan Žlender Vlado Žunič in Aleks Štakul) v maratonu Franja vizionarsko prepoznala kolesarsko energijo, ki bo Slovence in bližnje sosede združevala ter tkala nova prijateljstva. Predvsem pa jim povrnila zavedanje, da je stoletno kolesarstvo del slovenske samobitnosti in identitete. Danes, ko se oziramo tri desetletja nazaj, bi lahko rekli, da se je ob pravem trenutku in s pravo zamislijo prava skupina ljudi našla na pravem mestu. Zanoškarjevi borci so sicer že v letih, vendar pa ni sile, ki bi uničila njihovo voljo in globoko zasejano kolesarsko seme. Dokler bodo ljudje vrteli pedala, Franja bo. Vendar pa to ni le sporočilo Zanoškarjevega bataljona, ampak cele vojske ljubiteljskih kolesarjev vseh starosti. Vsako leto jih je več. Franja še kako živi, a ob razcvetu ljubiteljskega kolesarstva vendarle velja še enkrat opozoriti, da sta kolesarska duša in telo takšna, da bosta obstala le, če se bomo zanju vsak dan borili. S svojo velikostjo in mednarodnim ugledom Franja simbolizira tudi vse množične kolesarske prireditve v Sloveniji.Zanoškarjev bataljon je v nedeljo za nekaj časa prekinil kolesarjenje v Šmartnem, kjer se je priklonil legendarnemu ZZ. V spomin na njegovo veliko kolesarsko delo so prižgali svečko. Ognja, ki ga je zanetil, pa tako ali tako ni več moč ugasniti. Z vso silo plapola v srcih njegovih naslednikov Gorazdu Penku in Miru Miškulinu ter vseh drugih. Predano sledijo zapuščini Zvoneta Zakoškarja, ki je bil Franji tako predan, da je svojim profesionalcem ničkolikokrat zabičal, da morajo Rogovci živeti s Franjo in jo voziti, četudi jih bodo vabili na Tour.Ob pogledu na nedeljsko nepregledno množico kolesarjev, v kateri je bil tudi naš junak Gira Luka Mezgec, smo se spomnili Zanoškarjevega trdnega prepričanja, da kolesarstvo za utrjevanje korenin in priljubljenosti potrebuje močno in množično oporo v ljubiteljskih kolesarjih. Uspehi vrhunskih kolesarjev to potrjujejo. Franja pa še zdaleč ni samo parada slovenskega množičnega kolesarstva, ampak tudi gnezdo bodočih vrhunskih tekmovalcev.