Delovanje OKS najbolj spominja na plovbo polnega tankerja, tega pa ne more premakniti niti ledena gora.
V dneh, ko so se v bitko za svetovni nogometni prvenstvi 2018 in 2022 javno vključila najvplivnejša globalna imena, je doseglo vrhunec tudi razkrivanje morebitnih afer v hiši Svetovne nogometne zveze. Sepp Blatter, ki se je pred 12 leti zavihtel na položaj predsednika FIFA, v tem času ni ovrgel suma, da naj bi tedaj ponujal 100.000 dolarjev za glas delegata iz Somalije. Zdaj, ko so vstopile v igro za organizacijo spektakla gospodarske (in obveščevalne) supersile, mediji »odkrivajo« afero za afero, Blatterju pa se resno majejo tla pod nogami.
Jasno, Blatter je v dvanajstih letih po načelu deli in vladaj omrtvičil opozicijo. To je bilo idealno izhodišče za izbruh afer, na katere ni bil imun niti mundial v Južni Afriki. »Junija 2011 se bom potegoval za nov mandat. Sodelavci so me prepričali, da moram za nadaljnjo krepitev nogometa v svetu podaljšati svoje delo,« je napovedal 74-letni švicarski metuzalem.
S podobnimi besedami je podkrepil namero za podaljšanje 19-letnega vladanja Olimpijskemu komiteju Slovenije Janez Kocijančič, ki bo prihodnje leto dopolnil 70 let. Tudi Kocijančič, velemojster retorične komunikacije v javnosti, je doslej spretno krmaril olimpijsko barko, ki na svoji palubi nosi veliko spornih mornarjev. Do »upora na ladji Bounty« (ang. nagrada) ni prišlo izključno zaradi doslednega izpolnjevanja načela deli in vladaj. Kocijančiču bi težko kdo očital, da se je kje okoristil na račun vodenja olimpijske družine, nekateri njegovi asistenti (beri: podpredsedniki in strokovni sodelavci) pa so že dokazali, da so lahko hkrati na različnih krajih ...
Razplet volitev za predsednika OKS, ki bodo v torek, 7. t. m., v Ljubljani, naj ne bi bil posebej negotov, kar delno nakazuje tudi Delova anketa. Tajnost volitev resda vselej omogoča senzacijo, prav tako zgrešen model volitev; da ima olimpijska panoga isto število glasov kot neolimpijska, ali da imata, denimo, nogomet in smučanje takšno veljavo kot mnoge eksotične panoge, je seveda prvovrstni nesmisel, modifikacija pravil OKS pa prednostna naloga za naslednjega predsednika hiše slovenskega športa. Toda Slovenci nismo narod senzacij ali pionirji revolucij – tem le sledimo –, tako da bo bržkone obveljal sedanji trend. Slednjega je nasploh težko spremeniti: delovanje OKS namreč najbolj spominja na plovbo polnega tankerja, tega pa ne more premakniti niti ledena gora.
A najhujše nesreče so zakrivili prav nepravilno vodeni tankerji. Parolo »deli in vladaj« praviloma spremlja »pometanje težav pod preprogo«. Ideologi usposabljanja strokovnih delavcev v športu vztrajno branijo svoje projekte in uspešno mreženje, toda kolajne za Slovenijo na OI v Vancouvru sta osvojili športnici, ki sta se odločili za tujo trenersko stroko. To, boljši nacionalni program športa in usoda obubožanih klubov so prioritete sedanje ali naslednje olimpijske garniture pod Rožnikom, ne pa »nadaljevanje uspešne politike«. Sicer bo 133 delegatov v torek volilo kandidate za naslednji mandat Združenja športnih zablod, ne zvez.
Komentarji