Orgazem in gemblanje

BARCELONA – »El clasico je kot orgazem, ko zmagaš. Je kot gemblanje v kazinoju. Če zmagaš, ti srce zaigra, toda če izgubiš ...« je vse o največjem klubskem derbiju na svetu povedal katalonski kapetan Xavi. Danes ob deveti uri zvečer se bo športni svet prenehal vrteti. Vse oči bodo uprte v Barcelono, kjer se obeta morda najbolj kakovosten el elasico vseh časov.

Barça z nadnaravnim Lionelom Messijem je za mnoge najboljše nogometno moštvo vseh časov, toda na lestvici španske lige ima Real Madrid zasluženo točko prednosti. S čarobnim Cristianom Ronaldom na igrišču in morda najboljšim trenerjem vseh časov Joséjem Mourinhom ob zelenici po nekaj letih debaklov znova upravičeno pričakuje zmago. »Obe moštvi sta letos še boljši in nobeno izmed njiju še nikoli ni bilo tako dobro,« je poskušal dati realno oceno z razdalje trener Deportiva La Coruñe Miguel Ángel Lotina. Moč obeh ekip je vrhunski kolektiv in široka paleta najboljših možnih nogometašev, a dva superzvezdnika kljub temu zbujata več pozornosti.

Messi je v sredo zabil 150. gol v dresu svojega kluba. To je pred njim uspelo le štirim, nihče izmed njih ni štel le 23 let. Argentinec je na zadnjih 67 tekmah zatresel mrežo nasprotnikov prav tolikokrat. Za največji legendi belega baleta veljata napadalca, naturalizirani Španec iz Argentine Alfredo di Stéfano in Madžar Ferenc Puskás. Prvi je za 50 zadetkov v belem dresu potreboval le 55 tekem, drugi 56. Cristiano Ronaldo je njuna dosežka izboljšal – za mejnik je potreboval 53 nastopov.

Sodeč po dosedanjih predstavah prvih nogometnih virtuozov sedanjosti je Barcelona velik favorit. Messi je na sedmih el clasicih zabil že osem zadetkov, v sezoni 2006/07 tudi hattrick. Ronaldo proti Kataloncem na petih tekmah – dvakrat v španski ligi in trikrat v dresu Manchester Uniteda – še ni dosegal zadetka. Toda če kdo, potem Mourinho ve, kako ustaviti peklenski stroj. In Messija, ki se proti ekipama samooklicanega The Special Ona (Chelsea in Inter) še nikoli ni veselil zadetka.

Lanska fantastična predstava Interja v prvi tekmi polfinala Lige prvakov (3 : 1) še vedno odmeva in velja za srečanje, na katerem je Barça po številu priložnosti Italijanov iztržila še zelo dober rezultat. V dveh letih pod taktirko nekdanjega kapetana Pepa Guardiole, ki je na štirih el clasicih v vlogi trenerja slavil štirikrat, nihče ni niti približno tako drastično ponižal katalonskega giganta. Zavestno puščanje žoge nasprotniku in bliskoviti prehodi v protinapad, ko se visoko postavljena obrambna linija Barcelone še ni utegnila konsolidirati, je bil Interjev uspešen recept.

Letošnji slog igre obeh španskih velikanov obeta podobno predstavo. S hitrimi protinapadi je pred dvema tednoma Barçi povzročilo obilico težav moštvo Villarreala. V prvi Guardiolovi sezoni je pri rezultatu 0:0 isti scenarij Realu prinesel dve fantastični priložnosti, ki ju je hiter, a tehnično zelo povprečen Nizozemec Royston Drenthe na Camp Nouju zapravil. Ob koncu tekme so rdeče-modri zabili dva zadetka za končnih 2:0. Toda letos na Drenthovem takratnem igralnem položaju igra Cristiano Ronaldo. Ob vsesplošni napadalni taktiki nekaj mesecev pozneje je Real na domačem Santiago Bernabéu izgubil z nepozabnimi 2:6. Če bo Mourinho izbral podobno Interjevo taktiko tudi danes, ne bo presenetil. A Portugalec rad poseže po čem nepričakovanem. V lanski povratni tekmi polfinala Lige prvakov zaradi igre z igralcem manj, pred lastni gol ni parkiral zgolj avtobusa, kot se je izrazil sam, temveč kar letalo. »Navijači Barcelone mi ne bodo nikoli oprostili, da sem jim odrekel možnost, da v evropskem finalu slavijo na štadionu Real Madrida,« pred derbijem podžiga strasti José, ki je prve trenerske korake naredil kot prevajalec Angleža Bobbyja Robsona prav pri Barceloni.

Če pustimo ob strani politično zgodovino, saj je Barça za nekoč od Madrida zatirane Katalonce més que un club (več kot le nogometni klub), in tudi izjemen talent v obeh slačilnicah (igralci iz prestolnice so vredni 517 milijonov evrov, nogometaši iz province še deset milijonov več), je današnji derbi pomemben v boju za naslov španskega prvaka. Na derbijih se praviloma ne osvajajo ligaške krone. Toda v Španiji sta Real in Barcelona tako superiorna, da skoraj ne izgubljata točk proti majhnim ekipam. Lani je Real odigral fantastično sezono in na 38 tekmah la lige slavil kar 31-krat. Od tretjeuvrščene Valencije so galaktiki zbrali kar 25 točk več, a na njihovo žalost tri manj kot najhujši tekmec. Z eno zmago namesto dveh porazov na el clasicih bi Madridčani postali državni prvaki.

»Ni se lahko postaviti po robu Barceloni in postati španski prvak. Meni jo je uspelo premagati s Chelseajem in Interjem. A to sem dosegel v pokalnem tekmovanju, kjer je veliko lažje uspeti,« razlaga Mourinho, ki kljub temu obljublja spektakel: »Trenerji, igralci in sodniki - naša skupna odgovornost je, da odigramo dobro tekmo. Svetu moramo podariti super srečanje.«