Pahor omahuje pri podpori, 39 poslancev dahnilo da

LJUBLJANA – Slovenija bi rada gostila evropsko prvenstvo (EP) v košarki, četrtek, 25. novembra, pa je dan, ko mora svoje povedati tudi Vlada RS, ki je bila od Košarkarske zveze Slovenije (KZS) zaprošena, da pokrije strošek kotizacije organizacije. Teh 6,5 milijona je spornih. Vlada jih v danih okoliščinah ni pripravljena plačati, KZS pa bi rad projekt skorajda za vsako ceno.

Rokomet za vzor

Slovenija je zadnje večje tekmovanje gostila leta 2004, ko je Rokometna zveza Slovenije (RZS) pripravila evropsko prvenstvo v rokometu, ki se je končalo po idealnem scenariju – srebro Slovenije in vrhunska popularizacija rokometa ter za kar 150 % večji obisk otrok v mlajših selekcijah klubov.

Drugi (hudi) časi

Tega si želi tudi KZS. A danes so drugi časi, šest let je minilo. Recesija v deželi, več je lačnih kot sitih.

Italijanski ne, Slovenija vztraja

Slovenija je odločena, bolje rečeno, KZS je odločen, da za vsako ceno pride do tega tekmovanja. Odločnost je lepa in plemenita stvar, a je ob tem treba biti tudi taktičen. Vsi, ki so pomislili na EP 2013, so odstopili od kandidature, tudi Italija. Bil je idealen trenutek, ko bi bilo treba stisniti FibaEurope in dati jasno vedeti: Slovenija kot edina kandidatka bi plačala 2 milijona evrov, 8,5 pa vam ne damo. Tu bi se pogajanja šele začela. Pa se to ni zgodilo. Po enem in edinem sestanku je cena padla na 6,5 milijona, Fiba pa ne želi dodatno popuščati.

Izbor dvoran vključuje tudi Ptuj?

KZS je izbral tudi lokacije, kjer bi se lahko igralo predtekmovanje. A je že danes jasno, da v Mariboru tekem ne bo, saj dvorana Tabor ni ustrezna. Košarko bi se radi šli na Ptuju, kjer od leta 2008 nimajo selekcij v tekmovanjih KZS, a so, glej ga zlomka, 30. avgusta 2010 ustanovili novi klub. Ta klub zagotovo ne bo potreboval dvorane za 5000 ljudi. Ali pač? Iz igre je prehitro izpadel Koper, ki pa bi ga zdaj spet radi vrnili med kandidate za predtekmovanje, edino mesto, ki bi upravičeno računalo na novo košarkarsko dvorano, je Novo mesto, ki je že igralo v evroligi; je prvak Slovenije, poleg tega pa se pri treningih izmenjujejo z bližnjo srednjo šolo.

Politika ni naklonjena projektu

KZS se je sestal s premierjem Borutom Pahorjem, ki je zahteval natančen izračun, do zadnjega centa, kot je to poudaril. Na drugi sestanek s KZS je poslal kar ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča, na novinarsko konferenco po 108. redni seji vlade pa Pahorja sploh ni bilo, slabo novico o (začasni) nepodpori projektu je urbi et orbi podal kar Darijan Košir, direktor urada za komuniciranje.

Se bo premier pustil prepričati predsedniku?

Ker so pri KZS opazili, da tako ne bo šlo, so se za pomoč obrnili še na predsednika države dr. Danila Türka. Ta naj bi govoril s Pahorjem ... Da bo podpora manjša od pričakovane ali pa je sploh ne bo, je dal jasno vedeti tudi minister Lukšič, ki je dejal, da mora imeti država ponos, ne pa kar plačati nekaj po dvakratni ceni!

Negativne izkušnje

Slovenija nima najboljših izkušenj z gostitvijo EP. Leta 1994 so bili Maribor, Postojna in Ljubljana prizorišča prvenstva za igralce do 20 let. Poleg rezultatskega neuspeha (8. mesto) je sledil tudi finančni fiasko (okoli 800.000 evrov dolga, ki je odnesel predsednika KZS Mirjana Bevca), z minusom pa se je končalo tudi prvenstvo do 20 let leta 2007, ki sta ga skupaj pripravili Slovenija in Italija.

Slovenija je košarki dala Iva Daneua, Petra Vilfana, Jureta Zdovca, Matjaža Smodiša, Zmaga Sagadina, Iztoka Remsa in navijače, ki so hit v Evropi. Raj na sončni strani Alp si prvenstvo zasluži, a kot je rekel minister Lukšič – nekaj ponosa še premoremo. Zato lahko FibaEurope gladko pozabi, da bo iz Slovenije prejela 6,5 milijona. Naj sledijo pogajanja, pa če je to komu prav ali ne.