Piše magistrsko nalogo, osvaja kolajne in lovi olimpijske sanje

Najboljša slovenska karateistka Tjaša Ristić rada spremlja tudi nogomet. Prihodnji vikend na balkanskem prvenstvu v Brežicah.

Objavljeno
30. november 2019 08.30
Posodobljeno
30. november 2019 08.30
Evropska podprvakinja Tjaša Ristić uspešno usklajuje šport s študijskimi obveznostmi. FOTO: Dejan Javornik
Ljubljana – Kranjčanka Tjaša Ristić iz leta v leto premika gore. Oziroma mejnike slovenskega karateja. Potem ko si je lani s tretjim mestom v Novem Sadu kot naša prva karateistka izbojevala kolajno na članskem EP, se je na letošnjem prvenstvu stare celine konec marca v Guadalajari povzpela še stopničko više. Za povrhu se je s srebrno kolajno ovenčala tudi na junijskih evropskih igrah v Minsku.

Izjemnim uspehom si želi postaviti še piko na i z uvrstitvijo na olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu. Svoje izhodišče na kvalifikacijski lestvici, na kateri v kategoriji do 61 kilogramov ta čas med skoraj 300 dobitnicami točk z vsega sveta zaseda visoko 15. mesto, bo poskušala to soboto pod vodstvom selektorja Damirja Vrbaniča še izboljšati na tekmovanju t. i. premier league v Madridu. V špansko prestolnico, kjer se bo v katah predstavila Maša Simonič, je sicer odpotovala z mešanimi občutki.

»Ker sem sredi napornih priprav, v tem trenutku nisem optimalno pripravljena. Po občutku bi rekla, da sem približno na 75 odstotkih,« je ocenila Ristićeva, ki je začela v zadnjem obdob­ju spet bolj sodelovati z nekdanjim reprezentančnim trenerjem Matjažem Končino, s katerim sta veliko pozornosti namenila treningu hitrosti. »Že prej sem bila hitra, zaradi posebnih vaj pa bom poslej še hitrejša,« je razkrila 26-let­na članica KK Kranj.
image
Na junijskih evropskih igrah v Minsku si je Tjaša Ristić (desno) izbojevala srebrno kolajno v kategoriji do 61 kilogramov. FOTO: Reuters
 


V zadnjem mesecu se je udeležila vrhunskih treningov v Ponte di Piaveju, kjer je bila gostja italijanske zvezdnice in dobitnice številnih kolajn Sare Cardin. Zatem so jo povabili še na mednarodne priprave v švicarski olimpijski športni center v Magglingenu, kjer so ob domačih karateistkah vadile tudi reprezentantke Francije, Luksemburga, Norveške in Španije. Vmes se je nameravala udeležiti turnirja Top 10 v Zagrebu, vendar ji je nato račune prekrižala bolezen, zaradi katere je morala predati svoj dvoboj.


V nogometu navija za ljubljansko Olimpijo


»Kaj natančno mi je bilo, ne vem, verjetno sem imela virozo. Kašljala sem, imela vnete oči in se slabo počutila,« je zaupala in pripomnila, da so zdrav­stvene težave že preteklost. V Madridu se bo potrudila po svojih najboljših močeh in poskušala doseči čim boljšo uvrstitev. Prihodnji konec tedna (med 6. in 8. decembrom) pa jo bo pot vodila v Brežice, kjer si bo ogledala mladinsko in kadetsko balkansko prvenstvo v karateju. Sama ima s tega tekmovanja v članski konkurenci tri kolajne; leta 2014 je bila v Ohridu druga, tri leta pozneje je v Čačku osvojila bronasto odličje, tretjega mesta pa se je skupaj z reprezentančnima kolegicama Lino Pušnik in Kiti Smil­jan v ekipnih bojih veselila tudi lani v Istanbulu.

Za ta japonski borilni šport je Tjašo že v otroštvu navdušil oče Drago Ristić, ki že vrsto let kot trener prenaša svoje bogato znanje na mlajše karateiste pri KK Kranj. Čeprav ne trenirata več veliko skupaj, ji še vedno ogromno pomaga z nasveti. »Doma se pogosto pogovarjava o karateju, gledava moje borbe, delava analize, pri čemer oče ne skopari z napotki. Vedno pove svoja opažanja in poda mnenje,« je zaupala 26-letna Gorenjka in v smehu pribila, da se seveda ne pogovarjata le o karateju: »Včasih tudi rešujeva svet …«
image
Po vrnitvi iz Guadalajare, kjer je marca letos navdušila z osvojitvijo naslova evropske podprvakinje, je Tjaša jasno pokazala, kam meri – na OI v Tokiu 2020. FOTO: Miha Šimnovec
 


Tjaša ob karateju – zanimivo – pozorno spremlja najpomembnejšo postransko zadevo na svetu. Nič čudnega, ko pa je njen srčni izbranec Rok Baskera dolgo igral nogomet – tudi za Olimpijo, pri kateri po končani športni poti (zaradi poškodb) deluje v pisarni. »Kadar imam čas, si rada v živo ogledam kakšno tekmo. Nazadnje sva šla z Rokom spremljat kadetsko ekipo Olimpije, pri kateri se dokazuje njegov mlajši brat Žan Baskera,« je zaupala najboljša slovenska karateistka, ki kajpak navija za Olimpijo. Na drugem mestu med domačimi klubi pa je pri njej kranjski Triglav.


Brat igra harmoniko pri Veselih Begunjčanih


Ob športu pomembno vlogo v družini Ristić igra tudi glasba. Tjašin brat Rok je namreč harmonikar pri narodnozabavnem ansamblu Veseli Begunjčani, ki veliko nastopa tudi v tujini. »Ko sem imela tekmo v Salzburgu, je naključje hotelo, da so igrali nedaleč stran od Mozartovega mesta. Zato sem izkoristila priložnost in jih šla pozdravit. Nazadnje pa sem bila na njihovem nastopu poleti v Bašlju pri Preddvoru,« je povedala Ristićeva, ki jo je pred leti brat naučil osnove igranja na klavir. »A sem medtem že veliko pozabila, morda mi bo zdaj pomagala osvežiti znanje nečakinja Lina,« je poudarila evropska podprvakinja, ki uspešno usklajuje šport s študijskimi obveznostmi.

Potem ko je diplomirala na ljubljanski ekonomski fakulteti, se je že lotila pisanja magistrske naloge z naslovom Digitalna podoba Kranja. »V njej raziskujem, kakšna je podoba Kranja na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram …) in spletni strani TripAdvisor. Ugotavljam, kakšno mnenje imajo turisti o našem mestu, kako si ga predstavljajo, kaj bi se dalo izboljšati in podobno,« se je razgovorila Ristićeva, ki komaj čaka, da jo spiše do konca. A z mislimi je zdaj bolj pri uresničevanju svojih sanj – lovu na normo za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu, kjer bo karate prvič na sporedu največje šport­ne prireditve.