Po zastrupitvi nared le za najkrajši šprint

Budimpešta – Discipline 50 m prsno (še) ni v plavalnem sporedu olimpijskih iger. Toda prav med spremljevalci slovenskega reprezentančnega plavanja vedno znova privablja prav posebno pozornost. V tem prsnem šprintu so naši plavalci dosegeli že kopico mednarodnih uspehov, lepo zgodbo bi lahko danes nadaljeval Peter John Stevens.

Ob Anji Klinar, ki je za začetek z 9. mestom obstala tik pred vrati finalnega nastopa na 400 m prosto, gre za udarnega aduta slovenske izbrane vrste v Budimpešti 2017. Prav ta dežela v naši vzhodni soseščini pa je bila že prizorišče najodmevnejših slovenskih nastopov na posameznih prvenstvih. Pred 11 leti je namreč madžarska metropola gostila šampionat stare celine, takrat seveda še ni bilo sodobne arene, zdajšnjega prizorišča SP, a v kultnem bazenu Alfred Hajos na Margaretinem otoku sredi Donave je s takrat edino slovensko kolajno, bronasto prav na 50 m prsno, zablestel Koprčan Matjaž Markič. V Debrecenu, univerzitetnem mestu na vzhodu madžarske države, pa je nato pomladi 2012 Damir Dugonjić postal celo evropski prvak v tej disciplini!

In če bi se ozrli k zadnjemu velikemu tekmovanju stare celine, lanskemu EP v Londonu, bi z odskočne deske 2. mesta na 50 prsno zdajšnji adut Stevens lahko v Budimpešti meril tudi na šampionsko lovoriko. Toda po tem, kar se mu je dogajalo v zadnjih tednih, bo vsekakor že nastop v finalu tokrat lahko označil kot izjemen uspeh. Med sklepnimi pripravami v prvih dneh julija je namreč na odprtem prvenstvu Francije staknil zastrupitev, zaradi te je trpel vsaj en teden treninga. S trenerjem Luko Berdajsem iz Triglava o tem nista hotela javno razpredati, a njegov nedeljski štart v Donavski areni na 100 m prsno je ob krepko slabšem dosežku od njegovih nastopov v preteklosti jasno razkril, koliko moči je izgubil med boleznijo.

Sprva sta s trenerjem po vrnitvi iz Francije sumila na okužbo s salmonelo, a temeljita preiskava pri dr. Robertu Marčunu je v bolnišnici na Golniku razkrila klasično zastrupitev. »Saj sem hodil na bazen, toda plavanje v tistih dneh je bilo daleč od tiste želene ravni za sklepni del priprav pred svetovnim prvenstvom,« je zdaj poudaril Stevens, ki po omenjeni uvodni tekmi na 100 prsno sicer ni razgrinjal prav slabe volje. Tolažil se je ob spoznanju, da je bil v prvih 50 metrih zelo hiter, takrat v skupini celo najboljši, kar potrjuje, da bi si danes lahko ob pravi dnevni formi priplaval popoldanski polfinale, nato pa še odločno napadel jutrišnji nastop med finalno osmerico. Moči za daljše discipline pri njem tukaj preprosto ni, toda v tej najkrajši bi dejansko spet utegnil opozoriti nase.

»Res sem teh prvih 50 metrov odplaval prav z lahkoto in takoj občutil, da sem za kratek šprint ustrezno pripravljen,« je optimističen pred današnjim štartom. Nasmehnil se je ob namigu, da je že tradicionalno po skoku prvi priplaval iz vode: »Ha, skok je moj, ne dam ga!« Kajpak bo v 50-metrski preizkušnji, kot vedno doslej, pomembna sleherna podrobnost, prav skok bi že lahko krojil seznam udeležencev v popoldanskem polfinalu, v hitrem filmu napake niso dovoljene. Tega se različni rodovi slovenskih plavalcev dobro zavedajo: Emil Tahirović, Damir Dugonjić, omenjeni Markič so bili redno prav na 50 prsno med udarnimi slovenskimi aduti velikih tekmovanj. Zdaj je štafetno palico prevzel Gorenjec, po očetu tudi britanskih korenin. Njegov prvi dan D na prvenstvu je današnji z željo, da ga ponovi jutri, ko bo na sporedu finale …