Podelili priznanja za najboljše slovenske športnike med invalidi

Trebnje - Prireditev v Trebnjem je na priznanje domačinu Jožetu Okornu, predsedniku Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, enemu od tistih, s katerimi se je pred skoraj štirimi desetletji začela bera kolajn slovenskih športnikov invalidov. Okoren ves čas poudarja pomen športne dejavnosti invalidov za ohranjanje njihovih sposobnosti in zdravja, za kar so se mu Trebanjci včeraj oddolžili s priznanjem.

Prireditve se je udeležil tudi predsednik države Danilo Türk, ki je poudaril pomen vse vidnejšega mednarodnega športnega udejstvovanja slovenskih invalidov, saj je to priložnost za seznanjanje širše javnosti z invalidsko problematiko. Po oceni Emila Murija, predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijskega komiteja (ZŠIS-POK), se v Sloveniji s športom aktivno ukvarja od 1600 do 1700 invalidov, na državnih prvenstvih se vsako leto spopade približno 1100 tekmovalcev, 130 reprezentantov pa vsako leto zastopa Slovenijo na mednarodnih tekmovanjih. ZŠIS-POK skrbi za izvajanje športne dejavnosti invalidov na državni in mednarodni ravni. »Gre za tekmovalni šport, precej tudi za vrhunski šport, pri čemer smo Slovenci kar uspešni,« je povedal Emil Muri.

Šport invalidov pridobiva veljavo tudi po svetu, dokaz za to so paraolimpijske igre, ki potekajo na istih prizoriščih kot olimpijade in z enako strogimi merili. Iger v Pekingu 2008 se je udeležilo 30 slovenskih paraolimpijcev, ki so osvojili tri kolajne.

ZŠIS-POK vsako leto pripravi tudi okoli 30 državnih prvenstev in do 20 programov nastopov slovenskih športnikov invalidov na mednarodnih prvenstvih. Med običajnimi športnimi disciplinami so tudi posebne: golbal (igra z zvenečo žogo za slepe in slabovidne), boccia (dvoransko balinanje), showdown (namizna igra z loparčki in žogo) in druge. Če je pri športu invalidov najprej prevladoval izključno rekreativni šport, ga je postopoma zamenjal tekmovalni, nato vrhunski šport. »Treningi, udeležba na tekmovanjih, posebna oprema, potovanja, vse to je za invalide še težje in dražje kot za druge športnike,« je povedal Muri, »pri tem pa morajo imeti še spremljevalce, asistente.« Te v nekaterih primerih zagotovijo na zvezi, v katero je včlanjenih 15 nacionalnih invalidskih organizacij.

Letošnji proračun ZŠIS-POK znaša od 800.000 do 900.000 evrov. Denar prispevajo Fundacija za financiranje invalidskih humanitarnih organizacij v RS (FIHO), Fundacija za šport, ministrstvo za šolstvo in šport ter različni sponzorji. Predsednik ZŠIS pravi, da shajajo s tem, kar imajo, vendar bi za to, da bi lahko ohranili stik in sledili razvoju vrhunskega športa invalidov, potrebovali več. Med njihovimi večjimi cilji poudarja gradnjo športne dvorane, ki bi jo ob finančni pomoči države postavili v okviru rehabilitacijskega centra Soča. Tako bi pripomogli k temu, da bi se tisti, ki so invalidi šele postali, že ob rehabilitaciji vključili v športne aktivnosti. Na splošno je odločitev za resnejši trening posamezne discipline prepuščena invalidom samim.

Odmevni rezultati

Športnica leta 2010 je tako kot lani igralka namiznega tenisa za slepe in slabovidne Jana Führer, ki si je letos prislužila naslov z drugim mestom na evropskem prvenstvu na Švedskem, športnik leta pa je Marjan Žalar, ki je zmagal na evropskem prvenstvu v kegljanju za slepe in slabovidne na Slovaškem. Ženska ekipa leta sta namiznoteniški igralki Mateja Pintar in Andreja Dolinar, ki sta osvojili tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji, moška ekipa leta pa so strelci Srečko Majcenovič, Damjan Pavlin in Gorazd Franček Tiršek, ki so osvojili tretje mesto na evropskem prvenstvu v Zagrebu z zračno puško stoje.