Prepričani tako o zlatem znaku kot rekordu proge
Prihodnjo nedeljo (28. 10.) Ljubljanski maraton, prijav več kot 26.000.
Odpri galerijo
Prihodnjo nedeljo bo ljubljanske ulice znova preplavila množica tekačev. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Zadnji oktobrski teden je pred vrati, s tem pa tudi največja tekaška prireditev pri nas, Ljubljanski maraton. Tako kot v zadnjih nekaj letih naj bi tudi tokrat na prireditvi v dveh dneh na različnih razdaljah teklo med 24.000 in 26.000 tekačev, prireditelji pa imajo predvsem dva velika cilja: rekord maratona in pridobitev zlatega znaka.
Števec prijav za Ljubljanski maraton je presegel število 26.000, a udeležba je na koncu vedno manjša, za zdaj je bila rekordna leta 2015, ko je teklo 24.372 ljudi. »Tako po udeležbi kot finančnem obsegu letošnji maraton ne bo odstopal od tistih v zadnjih dveh, treh letih. Zaostanek pri rasti je na najdaljši razdalji, kar pa je razumljivo. A osredotočili smo se na kakovost, ta pa se izraža v oznakah, ki nam jih daje Mednarodna zveza maratonov in cestnih tekov (AIMS), ki nam je leta 2016 podelila bronasti znak, lani srebrnega, letos pa štartamo na zlatega. Za to je seveda treba izpolniti določene pogoje, kot so vrhunska organizacija na vseh ravneh, udeležba vrhunskih tekačev iz najmanj štirih držav, tudi ene evropske, pri čemer slednje ni tako preprosto, televizijski prenos s komentatorjem in televizijski signal v druge države,« je izpostavil predsednik prireditvenega odbora Andrej Razdrih ter pojasnil, da je v AIMS vključenih 450 maratonov, 120 pa jih ima enega od treh znakov.
»Z zlatim bi bili v vrhu najbolje organiziranih tovrstnih športno-rekreativnih prireditev. V Ljubljani vseskozi ob množičnosti vlagamo tudi v kakovost, saj lahko le z vedno večjim ugledom računamo na vedno boljše tekmovalce,« je dodal Razdrih ter si ob zlatem znaku zaželel tudi rekord proge, ki ga je leta 2015 dosegel Etiopijec Limenih Getachew (2;08:19), medtem ko je ženskega leta 2009 dosegla Kenijka Caroline Cheptanui Kilel (2;25:24).
Da bi se želji morali izpolniti, je prepričan Gabrijel Ambrožič, ki je skupaj z Borutom Podgornikom odgovoren za tuje tekače. »Dober teden dni pred maratonom smo izpolnili pogoje za zlati znak, kar pomeni, da smo krvavo delali. S posebnega seznama za ta znak smo morali izbrati dvanajst atletov z zelo kakovostnimi rezultati v zadnjih 36 mesecih bodisi z uvrstitvami med 25 na OI, SP oziroma EP ali pa so bili zmagovalci velikih maratonov. Če smo imeli nekoč težave z zagotavljanjem dobrih tekačev in smo vzeli, kar smo dobili, jih zdaj nimamo, ker se je pač naš ugled toliko dvignil,« je pojasnil Ambrožič in ob tem med vabljenimi tekači najbolj izpostavil ime Sisay Lemma Kasaye, ki je z 2;04:08, kolikor je tekel januarja v Dubaju, šesti na letošnji lestvici, v zgodovini pa kar na 14. mestu. Ayele Abshero ima osebni rekord 2;04,23, tu so še Peter Kimeli Some (2;05:38), Stephen Chebogut (2;05:52), Philip Sanga Kimutai (2;06:07), Gebretsadik Abraha Adihana (2;06:21) in Alfers Lagat (2;06:45). Med njimi gre iskati kandidata za zmago, ki prinaša tudi 30.000 evrov.
»Brez dvoma lahko pričakujemo nov rekord. Zadnji dve leti se nam ni izšlo, upam, da se nam tokrat bo. Glede na zasedbo je čas pod 2;07 realen. Tudi pri ženskah pričakujemo kakovostno tekmo, cilj pa je tek pod 2;24,« je še dejal Ambrožič (prireditelji se seveda še kako zavedajo pomembnosti vremena, saj jim je lani nagajal veter, imeli so tudi že smolo s snegom, a za zdaj je napoved dobra), pri tem pa ni mogel mimo slovenske (ne)udeležbe. Še tistih nekaj tekačev, ki se resneje ukvarjajo z maratonom, je nastop odpovedalo, Rok Puhar pa bo tekel polmaraton.
Števec prijav za Ljubljanski maraton je presegel število 26.000, a udeležba je na koncu vedno manjša, za zdaj je bila rekordna leta 2015, ko je teklo 24.372 ljudi. »Tako po udeležbi kot finančnem obsegu letošnji maraton ne bo odstopal od tistih v zadnjih dveh, treh letih. Zaostanek pri rasti je na najdaljši razdalji, kar pa je razumljivo. A osredotočili smo se na kakovost, ta pa se izraža v oznakah, ki nam jih daje Mednarodna zveza maratonov in cestnih tekov (AIMS), ki nam je leta 2016 podelila bronasti znak, lani srebrnega, letos pa štartamo na zlatega. Za to je seveda treba izpolniti določene pogoje, kot so vrhunska organizacija na vseh ravneh, udeležba vrhunskih tekačev iz najmanj štirih držav, tudi ene evropske, pri čemer slednje ni tako preprosto, televizijski prenos s komentatorjem in televizijski signal v druge države,« je izpostavil predsednik prireditvenega odbora Andrej Razdrih ter pojasnil, da je v AIMS vključenih 450 maratonov, 120 pa jih ima enega od treh znakov.
»Z zlatim bi bili v vrhu najbolje organiziranih tovrstnih športno-rekreativnih prireditev. V Ljubljani vseskozi ob množičnosti vlagamo tudi v kakovost, saj lahko le z vedno večjim ugledom računamo na vedno boljše tekmovalce,« je dodal Razdrih ter si ob zlatem znaku zaželel tudi rekord proge, ki ga je leta 2015 dosegel Etiopijec Limenih Getachew (2;08:19), medtem ko je ženskega leta 2009 dosegla Kenijka Caroline Cheptanui Kilel (2;25:24).
Poseben seznam tekačev za zlati znak
Da bi se želji morali izpolniti, je prepričan Gabrijel Ambrožič, ki je skupaj z Borutom Podgornikom odgovoren za tuje tekače. »Dober teden dni pred maratonom smo izpolnili pogoje za zlati znak, kar pomeni, da smo krvavo delali. S posebnega seznama za ta znak smo morali izbrati dvanajst atletov z zelo kakovostnimi rezultati v zadnjih 36 mesecih bodisi z uvrstitvami med 25 na OI, SP oziroma EP ali pa so bili zmagovalci velikih maratonov. Če smo imeli nekoč težave z zagotavljanjem dobrih tekačev in smo vzeli, kar smo dobili, jih zdaj nimamo, ker se je pač naš ugled toliko dvignil,« je pojasnil Ambrožič in ob tem med vabljenimi tekači najbolj izpostavil ime Sisay Lemma Kasaye, ki je z 2;04:08, kolikor je tekel januarja v Dubaju, šesti na letošnji lestvici, v zgodovini pa kar na 14. mestu. Ayele Abshero ima osebni rekord 2;04,23, tu so še Peter Kimeli Some (2;05:38), Stephen Chebogut (2;05:52), Philip Sanga Kimutai (2;06:07), Gebretsadik Abraha Adihana (2;06:21) in Alfers Lagat (2;06:45). Med njimi gre iskati kandidata za zmago, ki prinaša tudi 30.000 evrov.
»Brez dvoma lahko pričakujemo nov rekord. Zadnji dve leti se nam ni izšlo, upam, da se nam tokrat bo. Glede na zasedbo je čas pod 2;07 realen. Tudi pri ženskah pričakujemo kakovostno tekmo, cilj pa je tek pod 2;24,« je še dejal Ambrožič (prireditelji se seveda še kako zavedajo pomembnosti vremena, saj jim je lani nagajal veter, imeli so tudi že smolo s snegom, a za zdaj je napoved dobra), pri tem pa ni mogel mimo slovenske (ne)udeležbe. Še tistih nekaj tekačev, ki se resneje ukvarjajo z maratonom, je nastop odpovedalo, Rok Puhar pa bo tekel polmaraton.
