Prireditev brez okusa, pogostitev, kot se šika

Pogostitev, kakršno pripravi DŠNS z manj denarja, kot ga ima večina vaših zvez, prekaša le novoletna NZS.

Objavljeno
17. december 2017 13.00
Posodobljeno
17. december 2017 13.00
Jubilejna, 50. prireditev Športnik leta je vznemirila precejšen del javnosti. Morda celo bolj kot kadar koli prej, čeprav, roko na srce, ni bila nič slabša ali boljša kot prejšnje. Marsikatera prej je bila vprašljiva iz vseh možnih zornih kotov. Še najmanj so bili sporni zmagovalci.

S prireditvami, kot je ŠL (in podobnimi), je v Sloveniji vedno en sam cirkus. Vključno z najpomembnejšo državno proslavo ob dnevu državnosti. Toliko neokusa in neizvirnosti – ob res sila sila redkih izjemah – ni mogoče spacati nikjer drugje kot v Sloveniji. Ampak podobno mislijo tudi v drugih državah, za katere smo prepričani, da ne morejo imeti tako »nesrečnih praznikov športa«. In zakaj naj bi bil naš izjema?

Zmagovalci s skoraj plebiscitarno odločitvijo so dali legitimnost prireditvi. Iz športnega zornega kota in ključnega poslanstva Društva športnih novinarjev Slovenije je to bilo to. Vse drugo, vključno s pogledi o tem, kakšna je bila in kakšna naj bi bila prireditev, je subjektivna stvar. Oziroma vsake oči imajo svojega malarja.

Če sem iskren, ukvarjati se z ocenami, ki nimajo zveze z osnovno športno materijo, mi je silno moteče. Nerad se spravljam v položaj, ko naj bi se javno opredeljeval do tega, ali je bil eden od povezovalcev prireditve neposrečen zabavljač ali pronicljivo mašilo znotraj že desetletja utečenega in duhomornega scenarija, v katerem glavni voditelj poskuša kolikor toliko spretno krmariti med resnostjo in sproščenostjo. Ne nazadnje gledalce iz prve vrste predstavljajo pomembni možje slovenske države. Tako odreja protokol in tako bo vedno, dokler bodo voditelji države vabljeni na prireditve, ki naj bi združevale, in ne razdruževale. Razen takrat, ko se krešejo mnenja o zmagovalcih in poražencih.

Da so kritike o neposrečenosti ali neprimernosti izvedbe prireditve »Športnik Slovenije« imele močen odmev v javnosti, ni presenečenje in je lahko celo pomembno sporočilo, da šport še ima težo in da predstavlja enega od uspešnejših temeljev države. So tudi sporočilne za moje cehovsko društvo, da v krogu svoje družine poskuša izboljšati, kar se da. Česar ne more in na kar vedno nima vpliva (prenos prireditve), naj javnosti tudi pojasni, zakaj ne.

Športnika Slovenije bom zaokrožil s pogledom novinarskega kolega in kritiko enega od nekdanjih funkcionarjev. Prvi mi je prepričan dejal, da se lahko tudi z manj denarja, kot ga ima cehovsko združenje severne sosede, pripravi spodobna prireditev. Drugi je kot primerjavo zgledne forme in vsebine prav tako izpostavil Avstrijce z njihovo televizijo ORF na čelu. Z veseljem bi jima pritrdil, ampak ... Najprej je treba spremeniti nacionalni značaj vsega in vseh, od športnikov do funkcionarjev. Za šov, kar naj bi bila prireditev, je dobro imeti čim več dobrovoljnežev, čim manj nergačev, čim več pokroviteljev-funkcionarjev, mateschitzev (49-odstotni lastnik Red Bulla Dietrich, op. p), čim manj aparatčikov, čim več zmagovalcev. Razen zadnjih imamo vsega ravno v obratni smeri.

Pa še; funkcionarji kritizerji. Pogostitev, kakršno pripravi DŠNS z manj denarja, kot ga ima večina vaših zvez, prekaša le novoletna NZS. Jo vsaj ima!

Prireditev brez okusa, pogostitev, kot se šika

Še najmanj so bili sporni zmagovalci. Foto: Jure Eržen/Delo