Razbija stereotipe o videzu muslimank
Dalilah Muhammad na 400 m z ovirami dosegla prvi svetovni rekord letos
Odpri galerijo
Dalilah Muhammad je bila glavna zvezda ameriškega državnega prvenstva. FOTO: AFP
Ljubljana – Prvi svetovni atletski rekord v olimpijskih disciplinah z letnico 2019 je padel konec tedna na ameriškem državnem prvenstvu v Des Moinesu. Potem ko je bil v zadnjem letu dni v središču pozornosti moški tek na 400 m z ovirami – Abderrahman Samba je lani s 46,98 dosegel drugi rezultat vseh časov, Rai Benjamin je s 47,02 izenačil tretjega, Karsten Warholm pa letos s 47,12 sedmega (gre tudi za evropski rekord) –, je za rekord v tej disciplini poskrbela ženska. Dosegla ga je Dalilah Muhammad, ki je 16 let stari dosežek Julije Pečonkine izboljšala za 14 stotink sekunde, na 52,20.
Rekord Pečonkine še zdaleč ni bil najstarejši atletski, saj ta pripada Jarmili Kratochvilovi, ki je 800 metrov pretekla v času 1:53,28 daljnega leta 1983, se je pa z dosežkom Dalilah Muhammad poslovil zadnji tekaški (v olimpijskih disciplinah), ki je imel ob sebi rusko ali sovjetsko zastavo. Če naj bi na ameriškem DP že padel rekord v tej disciplini, naj bi ga dosegla komaj 19-letna Sydney McLaughlin, svetovna rekorderka v kategoriji do 20 let in do »trialsov« najhitrejša letos na svetu (53,32), a v deževnem vremenu je bila Muhammadova tista, ki ji je uspel življenjski tek.
»Trener me je že dalj časa prepričeval, da lahko to dosežem, a sem morala verjeti tudi sama. Zares sem si želela rekord, morala sem dokazati, da zmorem. Zanimivo sicer, da sem se pred dvema tednoma pri padcu lažje poškodovala. Zato sem lahko le upala na najboljše, zaupanje v preteklo delo je bilo pri tem izjemno pomembno,« je razkrila 29-letnica, ki na OI v Riu de Janeiru 2016 postala prva Američanka z zlato kolajno v tej disciplini.
Nase je opozorila tudi kot muslimanka, pri čemer je bila tedaj s tega vidika precej bolj izpostavljena sabljačica Ibtihaj Muhammad, ki je osvojila bron, kot sploh prva ameriška muslimanka je prišla do olimpijske kolajne, ob tem pa na tekmovanju nosila hidžab. Dalilah Muhammad je bila na drugi strani v New Yorku vzgojena v bolj odprtem duhu, njen oče je bil imam, starša pa ji nista nikdar vcepljala določenih pravil, ampak sta želela, da sama razvije svoje moralne poglede.
»Nikdar se nisem razlikovala od nemuslimanskih prijateljic. Vedno sem delala, kar sem želela, se igrala s prijatelji v parku, pri sedmih letih sem začela trenirati atletiko, pri čemer sem nosila kratke hlače, nisem si pokrivala rok, nog ali glave. To je bila moja odločitev, tako na atletski stezi kot zunaj nje. Danes v islamu dekleta pogosto ostanejo brez številnih možnosti, še preden se tega zavedo,« je dejala Muhammadova, za katero bi bil z muslimanskimi pokrivali takšen uspeh – v tej panogi – seveda nedosegljiv. Atletinje so pač oblečene minimalistično in prav razbitje stereotipov, kako naj bi bila muslimanka videti, je ena od želja nove rekorderke.
»V moji religiji je najpomembnejše zavedanje o Bogu in to je mogoče tudi brez hidžaba. Moja osebna odločitev je, da se ne pokrivam. Na stezi sem zgolj atletinja, nikakršna skrivnost ni, da sem muslimanka, a tega ne predstavljam na štadionu,« še pravi Muhammadova, ki ni bila še nikdar tarča kritik muslimanske skupnosti, se pa seveda zadnja leta v ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa ne počuti najbolje.
Rekord Pečonkine še zdaleč ni bil najstarejši atletski, saj ta pripada Jarmili Kratochvilovi, ki je 800 metrov pretekla v času 1:53,28 daljnega leta 1983, se je pa z dosežkom Dalilah Muhammad poslovil zadnji tekaški (v olimpijskih disciplinah), ki je imel ob sebi rusko ali sovjetsko zastavo. Če naj bi na ameriškem DP že padel rekord v tej disciplini, naj bi ga dosegla komaj 19-letna Sydney McLaughlin, svetovna rekorderka v kategoriji do 20 let in do »trialsov« najhitrejša letos na svetu (53,32), a v deževnem vremenu je bila Muhammadova tista, ki ji je uspel življenjski tek.
»Trener me je že dalj časa prepričeval, da lahko to dosežem, a sem morala verjeti tudi sama. Zares sem si želela rekord, morala sem dokazati, da zmorem. Zanimivo sicer, da sem se pred dvema tednoma pri padcu lažje poškodovala. Zato sem lahko le upala na najboljše, zaupanje v preteklo delo je bilo pri tem izjemno pomembno,« je razkrila 29-letnica, ki na OI v Riu de Janeiru 2016 postala prva Američanka z zlato kolajno v tej disciplini.
Brez pokrival
Nase je opozorila tudi kot muslimanka, pri čemer je bila tedaj s tega vidika precej bolj izpostavljena sabljačica Ibtihaj Muhammad, ki je osvojila bron, kot sploh prva ameriška muslimanka je prišla do olimpijske kolajne, ob tem pa na tekmovanju nosila hidžab. Dalilah Muhammad je bila na drugi strani v New Yorku vzgojena v bolj odprtem duhu, njen oče je bil imam, starša pa ji nista nikdar vcepljala določenih pravil, ampak sta želela, da sama razvije svoje moralne poglede.
»Nikdar se nisem razlikovala od nemuslimanskih prijateljic. Vedno sem delala, kar sem želela, se igrala s prijatelji v parku, pri sedmih letih sem začela trenirati atletiko, pri čemer sem nosila kratke hlače, nisem si pokrivala rok, nog ali glave. To je bila moja odločitev, tako na atletski stezi kot zunaj nje. Danes v islamu dekleta pogosto ostanejo brez številnih možnosti, še preden se tega zavedo,« je dejala Muhammadova, za katero bi bil z muslimanskimi pokrivali takšen uspeh – v tej panogi – seveda nedosegljiv. Atletinje so pač oblečene minimalistično in prav razbitje stereotipov, kako naj bi bila muslimanka videti, je ena od želja nove rekorderke.
»V moji religiji je najpomembnejše zavedanje o Bogu in to je mogoče tudi brez hidžaba. Moja osebna odločitev je, da se ne pokrivam. Na stezi sem zgolj atletinja, nikakršna skrivnost ni, da sem muslimanka, a tega ne predstavljam na štadionu,« še pravi Muhammadova, ki ni bila še nikdar tarča kritik muslimanske skupnosti, se pa seveda zadnja leta v ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa ne počuti najbolje.
