S tisoč in eno mislijo v glavi do srebra
Sašo Bertoncelj je verjel vase, tudi ko mu ni šlo po načrtih. Na EP v Glasgowu je osvojil srebrno kolajno.
Odpri galerijo
Telovadec Sašo Bertoncelj je po plavalcu Petru Johnu Stevensu poskrbel za drugo kolajno za slovensko reprezentanco na evropskem prvenstvu šestih panog na Škotskem. Zadnji dan tega velikega tekmovanja v Glasgowu si je na konju z ročaji priboril svoje tretje odličje s prvenstev stare celine, prvič srebrno. Kolajna nosi dodano vrednost, saj mu sezona ni šla po načrtih.
V finale se je podal s sedmim rezultatom kvalifikacij (14,633). Napovedal je boj za kolajno z izvedbo težje vaje. A ker se je na konja podal zadnji v konkurenci, je imel dovolj časa, da je glede na nastope predhodnikov dobro razdelal taktiko. »Med ogrevanjem sem spremljal nastope Sašovih tekmecev po televiziji. Ko sva videla, kako se je razpletalo, sva malo preračunavala, kaj bi. Zadnje tri sva si pogledala v dvorani. Ko je svoj nastop končal zadnji tekmovalec pred Sašom (Robert Seligman), sva se odločila, da naredi lažjo vajo in gre na polno,« je dogajanje pred Bertoncljevo predstavo opisal selektor reprezentance Sebastijan Piletič. Škofjeločan se je pred finalnim nastopom odlično počutil – samozavestno in odločno. V enakem slogu se je tudi pognal na orodje.
To, da je nastopil zadnji v konkurenci, se je izkazalo za dobro, vendar Piletič poudarja, da takšno izhodišče prinese tudi dodatno breme. »Če smo realni, je pravzaprav vseeno, s kakšnega izhodišča štartaš, treba je pokazati največ, kar zmoreš. Sašo bi lahko nastopil z višjo izhodiščno oceno, ampak bi s tem tvegal možnost napake. Tako je, ko greš na vse. S takšnim pristopom pač hodiš po tanki črti. Tokrat se je vse 'poklopilo',« je povedal Piletič, ki je užival v Bertoncljevi izvedbi. Če bi bil zelo kritičen, bi v njej našel kakšno motečo malenkost, pravi. A vaja je bila zelo lepa, suverena in elegantna, zato dlake v jajcu ne gre iskati. Pohvalil je telovadca, ki je slovenski gimnastiki prinesel 17. kolajno na prvenstvih stare celine. Preostalih 14 sta zbrala Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan.
Boljši od Bertonclja, ki si je srebro priboril po dveh bronastih kolajnah na prvenstvih stare celine (Birmingham 2010, Sofija 2014), je bil le irski najstnik Rhys McClenaghan (15,300). Za 19-letnikom pa je stopničko nižje poleg Bertonclja stopil še Hrvat Seligman, imela sta enak točkovni izkupiček (14,866).
»Kolebanje med lažjo in težjo vajo, zadnji v konkurenci na orodje – vse to je bilo težko predelati v glavi in se pripraviti, da bi med nastopom ohranil mirnost. Tokrat mi je uspelo,« je Bertoncelj s prizorišča sporočil, da je bila pot do kolajne zahtevna. Po slabši sezoni, v kateri se rezultati niso kazali, kot si je začrtal, mu je zdaj odleglo. »Mnogi so me spraševali, če je kaj narobe, zakaj mi ne gre. Ves čas sem govoril, da sem dobro pripravljen, vedel sem, česa sem sposoben. Pa tudi to, da moram ostati zbran, miren ter ves čas trdo trenirati, ne obupati in verjeti, da zmorem. Tudi zato mi ta kolajna pomeni še več. Dobro jo bomo proslavili,« je razmišljal telovadec, ki je na evropskih prvenstvih v zadnjih devetih letih zgolj dvakrat ostal brez finala.
Je bil po vaji, ki mu je prinesla rezultat kariere na EP, poln elana in bi si zaradi uspeha, ki ga je ponesel, želel, da jo že jutri izvede na SP? »Ravno nasprotno, prazen sem. Vtis je bil ob doskoku sicer prekrasen, a v glavi se mi je zvrtela tisoč in ena stvar, občutki so privreli na površje, takoj po nastopu sem bil povsem prazen,« je dejal. Naslednji vrhunec ga čaka jeseni, ko bo SP. »Izpolnil sem enega od ciljev in veliko lažje mi bo – ne tekmovati, ampak stopiti v dvorano,« je s pogledom na novo dokazovanje zadovoljno strnil misli.
Taktično izbral lažjo vajo
V finale se je podal s sedmim rezultatom kvalifikacij (14,633). Napovedal je boj za kolajno z izvedbo težje vaje. A ker se je na konja podal zadnji v konkurenci, je imel dovolj časa, da je glede na nastope predhodnikov dobro razdelal taktiko. »Med ogrevanjem sem spremljal nastope Sašovih tekmecev po televiziji. Ko sva videla, kako se je razpletalo, sva malo preračunavala, kaj bi. Zadnje tri sva si pogledala v dvorani. Ko je svoj nastop končal zadnji tekmovalec pred Sašom (Robert Seligman), sva se odločila, da naredi lažjo vajo in gre na polno,« je dogajanje pred Bertoncljevo predstavo opisal selektor reprezentance Sebastijan Piletič. Škofjeločan se je pred finalnim nastopom odlično počutil – samozavestno in odločno. V enakem slogu se je tudi pognal na orodje.
To, da je nastopil zadnji v konkurenci, se je izkazalo za dobro, vendar Piletič poudarja, da takšno izhodišče prinese tudi dodatno breme. »Če smo realni, je pravzaprav vseeno, s kakšnega izhodišča štartaš, treba je pokazati največ, kar zmoreš. Sašo bi lahko nastopil z višjo izhodiščno oceno, ampak bi s tem tvegal možnost napake. Tako je, ko greš na vse. S takšnim pristopom pač hodiš po tanki črti. Tokrat se je vse 'poklopilo',« je povedal Piletič, ki je užival v Bertoncljevi izvedbi. Če bi bil zelo kritičen, bi v njej našel kakšno motečo malenkost, pravi. A vaja je bila zelo lepa, suverena in elegantna, zato dlake v jajcu ne gre iskati. Pohvalil je telovadca, ki je slovenski gimnastiki prinesel 17. kolajno na prvenstvih stare celine. Preostalih 14 sta zbrala Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan.
Vedel, da ne sme obupati
Boljši od Bertonclja, ki si je srebro priboril po dveh bronastih kolajnah na prvenstvih stare celine (Birmingham 2010, Sofija 2014), je bil le irski najstnik Rhys McClenaghan (15,300). Za 19-letnikom pa je stopničko nižje poleg Bertonclja stopil še Hrvat Seligman, imela sta enak točkovni izkupiček (14,866).
»Kolebanje med lažjo in težjo vajo, zadnji v konkurenci na orodje – vse to je bilo težko predelati v glavi in se pripraviti, da bi med nastopom ohranil mirnost. Tokrat mi je uspelo,« je Bertoncelj s prizorišča sporočil, da je bila pot do kolajne zahtevna. Po slabši sezoni, v kateri se rezultati niso kazali, kot si je začrtal, mu je zdaj odleglo. »Mnogi so me spraševali, če je kaj narobe, zakaj mi ne gre. Ves čas sem govoril, da sem dobro pripravljen, vedel sem, česa sem sposoben. Pa tudi to, da moram ostati zbran, miren ter ves čas trdo trenirati, ne obupati in verjeti, da zmorem. Tudi zato mi ta kolajna pomeni še več. Dobro jo bomo proslavili,« je razmišljal telovadec, ki je na evropskih prvenstvih v zadnjih devetih letih zgolj dvakrat ostal brez finala.
Zadovoljen in prazen hkrati
Je bil po vaji, ki mu je prinesla rezultat kariere na EP, poln elana in bi si zaradi uspeha, ki ga je ponesel, želel, da jo že jutri izvede na SP? »Ravno nasprotno, prazen sem. Vtis je bil ob doskoku sicer prekrasen, a v glavi se mi je zvrtela tisoč in ena stvar, občutki so privreli na površje, takoj po nastopu sem bil povsem prazen,« je dejal. Naslednji vrhunec ga čaka jeseni, ko bo SP. »Izpolnil sem enega od ciljev in veliko lažje mi bo – ne tekmovati, ampak stopiti v dvorano,« je s pogledom na novo dokazovanje zadovoljno strnil misli.