Še enkrat je zablestel tretji član zlatega moštva

Anže Berčič se je na domači tacenski progi, na kateri je zmagal pred šestimi leti, vrnil med najboljše kanuiste na svetu.

Objavljeno
01. julij 2019 13.22
Posodobljeno
01. julij 2019 13.22
Anže Berčič je v finalu zaostal za zmago za sekundo in 36 stotink. FOTO: Jože Suhadolnik
Ljubljana – Od začetka sezone je obveljalo, da se bosta letošnji evropski prvak Benjamin Savšek in lani drugi v skupni razvrstitvi svetovnega slalomskega pokala Luka Božič morala spopasti za eno štartno številko na olimpijski tekmi kanuistov v Tokiu 2020. Toda v soboto jima je pokazal zobe tretji član slovenskega moštva, ki je pred mesecem dni osvojilo naslov prvakov stare celine. Anže Berčič je potrdil svojo kakovost v Tacnu, kjer je zmagal že pred šestimi leti in se tudi lani najbolje uvrstil med slovenskimi kanuisti s 4. mestom.

Za 29-letnega tekmovalca KK Tacen, ki živi v Gameljnah, se letošnja sezona ni začela, kot si je želel. Na posamični tekmi EP je bil 14., na uvodni preizkušnji svetovnega pokala v Londonu je obtičal v kvalifikacijah, pred tednom dni je bil 23. v Bratislavi. Domača proga pa je že bila vnovič prelomnica. V polfinalu, v katerem je bil Savšek najhitrejši in Božič tretji, je ujel zadnje mesto v elitni deseterici s štirimi kazenskimi sekundami in zato v finalu štartal kot prvi. Nalogo je odlično opravil in nato nestrpno odšteval preostale tekmece. Prehitel ga je le Italijan Roberto Colazingari, ki se je na progo podal tik za njim, vsi drugi so bili počasnejši, in Berčič se je četrtič v karieri povzpel na zmagovalni oder svetovnega pokala. Prvič po letu 2013, ko je zmagal tako v Tacnu kot v Seu d'Urgellu, kjer bo septembra svetovno prvenstvo.

»Zadovoljen sem bil že s polfinalom, ker sem res napadal. V finalu sem imel nekaj smole pri prehodu iz četrtih vrat na peta, a sem se boril naprej. Še dobro, da sem se, ker mi je takšno veslanje prineslo zelo dober rezultat. Med čakanjem na cilju sem vedel, da sem bil hiter, nisem pa vedel, kako se bodo spodrsljajem ognili tekmeci. Nasploh je v tej sezoni veliko napak v finalnih nastopih,« je pojasnil povratnik med najboljše, ki se je začel ukvarjati s športom kot nadobuden telovadec v Narodnem domu. Med kajakaše so ga vpisali starši, da bi se naučil veslati, in njihova pobuda je sprva naletela na odpor. Toda sčasoma ga je veslanje navdušilo.
 

Do Tokia je dolga pot


»Zelo rad tekmujem predvsem v Tacnu. Tukaj uživam tudi na treningih, je pa treba ujeti prave tokove in pravi ritem, sicer se mučiš po celotni progi. Že dolgo se nisem prebil med najboljšo trojico, saj sem bi prepočasen ali sem si nakopal preveč kazni. Osvojil sem nekaj četrtih mest, lani sem bil četrti tudi v Tacnu. Vseskozi mi je malo zmanjkalo. Tokrat pa sta mi uspela dva odlična nastopa. Dobil sem potrditev, ki mi bo pomagala v nadaljevanju sezone,« je prepričan uslužbenec FURS, ki se je ob športni poti trudil dokončati študij na fakulteti za šport. Zase pravi, da preprosto ni tako agresiven tekmovalec, da bi zgrizel vse okoli sebe: »Če se 'naštimam' za tekmo, potem mi gre.«

Ali je s tacenskim uspehom napovedal kandidaturo tudi za OI, na katerih sta Božič (v dvojcu s Sašem Taljatom) in Savšek že tekmovala v Londonu in Riu? »Dobro moram veslati, to je predpogoj, da lahko razmišljam o Tokiu. Če bom nadaljeval v tem slogu, bomo videli, kako bo. Do Japonske je dolga pot, vsi trije pa smo dobri ...« meni Anže Berčič, ki se bo po krajših počitnicah začel pripravljati na zadnji tekmi svetovnega pokala in svetovno prvenstvo. »Proga v Seu d'Urgellu mi je zelo všeč. Podoben tok ima kot tacenska, ko ga enkrat ujameš, čoln lepo drsi in Slovenci tam vedno dobro veslamo,« pravi.