Slovenci na parketu dokazali, kam sodijo

Gold Coast – Slovenski odbojkarji so spisali novo pravljico. V dveh letih so se od novinca v tretjem kakovostnem razredu svetovne lige prebili v elito, s tem pa so, po krstni uvrstitvi na SP, na državni praznik uresničili že drugega od treh letošnjih ciljev. Na tretjega bo treba počakati do konca poletja, ko bodo na Poljskem branili predlansko srebro z EP.

Odbojkarski poznavalci so si enotni: za izbrance selektorja Slobodana Kovača je bilo zmagoslavje na zaključnem turnirju v Avstraliji edina realna možnost, saj jim tekmeci v tem kakovostnem razredu, enako kot lani v tretjem, niso bili dorasli. Redni del letošnjega tekmovanja, v katerem so se mučili z dosti slabšimi nasprotniki, je bil zgolj ogrevanje za F4, na katerem pa so vnovič dokazali, iz kakšnega testa so. V dveh dvobojih niso oddali niti niza, pa čeravno so se v polfinalu kosali z Nizozemci, ki so na evropski in svetovni lestvici uvrščeni višje, v finalu pa Japonci, ki so jih v rednem delu edini spravili na kolena.

Še posebej si je lahko oddahnil Kovač, ki je stopil v velike čevlje uspešnega predhodnika Andree Gianija, a ni v reprezentančnem sistemu spremenil ničesar, temveč je stavil na že preverjeno filozofijo in v preteklosti dokazane obraze. Še posebej simbolna in povedna je bila finalna zmaga nad Japonci, ki naj bi, če bo kontroverzni spremenjeni format svetovne lige preskočil vse napovedane ovire, imela mesto v prvem kakovostnem razredu zakupljeno za prihodnjih sedem let, čeravno je dokazala, da tja ne sodi. Slovenci, ki bi ob reformi potegnili kratko, pa so na parketu na najlepši možen način potrdili, kje jim je mesto.

Izrazi na obrazih Slovencev v polfinalnem dvoboju z Nizozemsko so odsevali njihovo skrajno motiviranost in osredotočenost, oranžni tekmeci, pred dvema desetletjema med najboljšimi na svetu in tudi že zmagovalci svetovne lige, so – z izjemo drugega niza – le nemočno spremljali njihov šov. Največja razlika je bila pričakovano v napadu, ki je bil posledica boljšega slovenskega sprejema, obenem si naši fantje domala niso privoščili napak v polju, pet pri sprejemu in zgolj štiri v napadu. Do potankosti so ponovili scenarij s prejšnjega medsebojnega obračuna na predlanskem EP, ko so v domala enaki zasedbi (le Jan Kozamernik je tedaj dobil prednost pred Danijelom Konciljo) ravno tako zmagali s 3:0.

Finale z Japonci je imel še dodatno draž, saj azijsko zasedbo vodi prekaljeni francoski maček Philippe Blain, ki je bil tudi pri vrhu seznama potencialnih Gianijevih naslednikov na slovenski klopi. Razplet je bil skoraj identičen kot v polfinalu: evropski podprvaki v uvodnem nizu nasprotniku niso pustili dihati, drugi del je bil izenačen do zadnjega (Japonska je imela celo napad za zaključno žogo, a ga ni izkoristila), v tretjem pa so Slovenci zelo suvereno potrdili dotlej priborjeno. V niti eni odbojkarski prvini niso bili poraženci enakovredni zmagovalcem, ki so blesteli s 55-odstotnim napadom, devetimi bloki in kar osmimi asi. 

»Igralci, psihično zelo dobro pripravljeni na turnir, so obe tekmi odigrali odlično. Japoncem smo za poraz v rednem delu vrnili z obrestmi, blesteli smo v vseh prvinah in takšna Slovenija je ekipa, ki jo vsi tako radi gledamo. Bilo je videti, kot da igramo v prestavi višje kot nasprotnik. Svetovna zveza mora zdaj dobro razmisliti, kakšne odločitve sprejema, in Slovenijo, ki si je na parketu pošteno prigarala pravico do nastopa med elito, uvrsti v prvi kakovostni razred svetovne lige,« ni slepomišil selektor Slobodan Kovač.