Slovenci v Minsk odločno po visoke uvrstitve

Evropske igre: V Belorusiji prek 4000 športnikov – Naši aduti v judu, gimnastiki, namiznem tenisu itn.

Objavljeno
20. junij 2019 06.00
Posodobljeno
20. junij 2019 06.00
Bojana Tokića v Minsku čaka zahtevna naloga.
Ljubljana - V letu, ko ni niti zimskih olimpijskih iger niti poletnih, so si pri Evropskem olimpijskem komiteju (EOK), ki ga vodi Slovenec Janez Kocijančič, omislili evropske igre. Gre tudi za zgled z drugih celin, saj denimo azijskim ali panameriškim igram pripada v internih krogih dolgoletni ugled. Na stari celini se bodo merili za kolajne drugič doslej, po igrah pred štirimi leti v Bakuju jih bodo jutri zvečer slovesno odprli v Minsku.


Že na današnjem zasedanju EOK pa bodo predvidoma tudi uradno potrdili prizorišče naslednjega takšnega športnega dogodka, leta 2023 bodo igre v Krakovu na jugu Poljske. V metropoli Belorusije bo tokrat nastopilo 67 slovenskih športnikov, trinajst manj kot na uvodnih igrah v Azerbajdžanu, a tokrat s cilji po bogatejši beri kolajn kot pred štirimi leti. Takrat so bili naši aduti petkrat na odru za najboljše tri, naslov prvaka je osvojil telovadec Sašo Bertoncelj. Med sodelujočimi ga tokrat ne bo, v Areni Minsk, kjer so si pred slabimi tremi leti slovenski hokejisti z imenitnimi predstavami priborili vizum prestižnega olimpijskega turnirja, bodo tekmovale tri naše telovadke – Teja Belak, Tjaša Kysselef in Adela Šajn. Sicer pa bo naša športna družina v prihodnjih 10 tekmovalnih dneh prav pisana, na seznamu je tudi precej izkušenih olimpijcev, v nekaterih panogah naj bi Slovencem pripadale vidne vloge. Res pa je tudi, da bo ponekod konkurenca neizprosna: denimo naša dva vodilna namiznoteniška igralca Bojan Tokić in Darko Jorgić nikakor ne bosta imela preproste naloge, saj so prijavljeni vsi vodilni mojstri loparčka in celuloidne žogice stare celine, med njimi nemška reprezentanta Timo Boll in Dimitrij Ovčarov, Šved Matthias Falk in kajpak tudi adut domače reprezentance Vladimir Samsonov.

Prav v namiznem tenisu, podobno kot v strelstvu in lokostrelstvu, si bo v mogoče v Minsku priboriti neposredne vozovnice za olimpijski Tokio 2020, tekmovanja v judu, boksu, kajaku in kanuju na mirnih vodah ter badmintonu pa bodo štela za evropsko prvenstvo.


V prihodnosti več iger z žogo


»Naš cilj je, da bi v prihodnje pritegnili na evropske igre v široko paleto panog vse najboljše športnike, verjamem, da bo že ta izvedba v Belorusiji, kjer je šport med prebivalstvom izjemno priljubljen, odmevna, v prihodnje bo še bolje,« je prepričan Kocijančič. Opravil je nešteto pogovorov z vodilnimi funkcionarji posameznih panog, želi si privlačen atletski spored, vrnitev plavalcev v družino evropskih iger (po navzočnosti v Bakuju jih namreč tukaj ne bo) in tudi več ekipnih športnih panog, kot jih je zdaj. Marsikdo namreč pogreša odbojkarje, rokometaše, kajpak tudi klasični nogometni ali košarkarski turnir. »Seveda ne bo preprosto sestaviti sporeda iger, če bi nekoč priključili še tekmovanja v tradicionalnih igrah z žogo, bi morali igre za nekaj dni zagotovo podaljšati. Toda verjamem, da bosta tudi košarka treh proti trem ali nogomet na mivki zanimiva za občinstvo,« je še omenil prvi mož evropskega komiteja, ki bo na jutrišnji uvodni slovesnosti na Dinamovem štadionu v mestnem središču imel poseben govor.

Metropola Belorusije se pripravlja za živahno dogajanje z več kot 4000 športniki, o katerih bo poročalo prek tisoč akreditiranih novinarjev. Doslej so prireditelji prodali 160.000 vstopnic, cene teh so za domače občinstvo simbolične, okrog dva evra, za obiskovalce iz tujine so nekajkrat dražje. A v Latviji, na Poljskem, v Rusiji in še kje so zelo zadovoljni s številkami o prodaji vstopnic za Minsk 2019. Največ zanimanja je sicer za tekme v nogometu na mivki ter strelstva in lokostrelstva, Belorusi pa so ponosni na tradicijo kajakaštva na mirnih vodah, zato tam pričakujejo lepo bero kolajn. Predvsem pa bi se radi svetu predstavili v lepi luči. Podobno kot med svetovnim prvenstvom v hokeju 2014 bodo pripravili bogat spremljevalni spored, navijaške cone pa ne bodo le v Minsku, temveč tudi v drugih večjih mestih po državi.