Šport, v katerem umirajo tudi legende
Tretja letošnja dirka za veliko nagrado Kitajske bo pojutrišnjem obenem tudi jubilejna 1000. v formuli 1.
Odpri galerijo
V formuli 1 ne manjka spektakularnih prizorov, s kakršnim je med prejšnjo dirko v Bahrajnu postregel Ferrarijev zvezdnik Sebastian Vettel. FOTO: Reuters
Formula 1 praznuje častitljiv jubilej, pojutrišnjem bo v Šanghaju (s štartom ob 8.10) slavila svojo 1000. dirko. V skoraj sedemdesetih letih je spisala številne nepozabne zgodbe o junakih in velikih rivalstvih, o smrti in žalovanju, o rekordih, škandalih in mastnih zaslužkih.
Krstno dirko v kraljevskem avtomobilističnem razredu so izpeljali pred skoraj natanko 69 leti, in sicer 13. maja 1950 v Silverstonu, kjer se je kot prvi zmagovalec v zgodovino formule 1 vpisal Italijan Giuseppe Farina. Z alfo romeo je po 329 prevoženih kilometrih prvi prevozil ciljno črto, povprečna hitrost njegovega najhitrejšega kroga je znašala 152,983 km/h, uvodno preizkušnjo pa je končalo ducat od enaindvajsetih prijavljenih dirkačev.
Farina je v tistem letu v svojo korist odločil tudi dirki v Bremgartnu (VN Švice) in Monzi (VN Italije), v Spa-Francorchampsu (VN Belgije) pa je zasedel četrto mesto, kar je bilo dovolj za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Na koncu je imel po sedmih preizkušnjah, od katerih so se upoštevale štiri najboljše uvrstitve, v skupnem seštevku vsega tri točke naskoka pred argentinskim moštvenim sotekmovalcem Juanom Manuelom Fangiem.
Točke je takrat osvojilo le po pet najboljših voznikov (zdaj 10), pri čemer je zmagovalec prejel osem točk (zdaj 25), drugouvrščeni šest (18), tretjeuvrščeni štiri (15), četrtouvrščeni tri (12) in petouvrščeni dve točki (10). Dodatno točko si je tedaj prislužil tudi dirkač, ki je odpeljal najhitrejši krog preizkušnje, kar so sicer po dolgem času v formulo 1 spet uvedli letos.
Že v drugi sezoni se je z lovoriko prav tako z alfa romeo ovenčal Fangio, ki je bil nato najboljši še štirikrat zapored (med letoma 1954 in 1957) z maseratijem, mercedesom in ferrarijem. Skupno si je torej pridirkal kar pet naslovov svetovnega prvaka, s katerimi si na večni lestvici deli drugo mesto z zdajšnjim britanskim šampionom Lewisom Hamiltonom. Več jih je osvojil zgolj legendarni Nemec Michael Schumacher (7).
Toda obdobje, ko je zmagoval »Maestro« iz Argentine, se ne more primerjati s sedanjimi časi. Razlika je namreč gromozanska – kot noč in dan! Za to zadostuje že kratek pogled na takratne in zdajšnje dirkalnike, ki so jih razvili v visokotehnološke »rakete«. Z izjemo stopalk za plin in zavoro imajo zdaj vozniki vse potrebno za upravljanje na krmilu, med številnimi gumbi tudi stikali za sklopko in prestavljanje ter lučke, ki opozarjajo, kdaj je treba premakniti v višjo ali nižjo prestavo. Še v devetdesetih so, denimo, dirkači prestavljali s prestavno ročico, zaradi katere so imeli še zlasti v Monte Carlu vse žuljave dlani. Da tega, kako se je v vseh teh letih izboljšala varnost bolidov, sploh ne omenjamo.
V uvodnih sezonah so dirkači po stezah drveli celo brez čelad, ki sprva niti niso bile obvezne. Za posledicami nesreč je v vseh teh letih preminilo 34 voznikov v formuli 1, med njimi tudi takšni šampioni, kot so bili Avstrijec Jochen Rindt (leta 1970 v Monzi), Šved Ronnie Peterson (leta 1978 v Monzi), Kanadčan Gilles Villeneuve (leta 1982 v Zolderju) in Brazilec Ayrton Senna (leta 1994 v Imoli). Zadnji, ki je izgubil življenje v F1, je bil Francoz Jules Bianchi, ki je med veliko nagrado Japonske '14 silovito trčil v delovni stroj in pri tem staknil hude poškodbe glave; podlegel jim je devet mesecev pozneje.
Medtem so postali dirkalniki – tudi zaradi tako imenovanega sistema Halo oziroma varnostnega loka, ki varuje glavo – bistveno varnejši. Vendar pa so zdaj tudi občutno hitrejši. Fincu Valtteriju Bottasu, ki po dveh letošnjih postajah z mercedesom vodi v točkovanju za SP, so pred tremi leti, tedaj je še branil barve Williamsa, na ravnini v Bakuju izmerili hitrost 378 km/h! Najhitrejši krog pa je doslej odpeljal Valtterijev rojak Kimi Räikkönen, ki je za krmilom ferrarija lanske kvalifikacije v Monzi dobil s povprečno hitrostjo 263,588 km/h.
Formule 1 so postale tudi lažje vodljive, zaradi česar je prehitevanje enako hitrih bolidov čedalje težje. Odgovorni pri Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) si prizadevajo v zadnjih letih na različne načine narediti dirke zanimivejše, toda pri spreminjanju pravil so bolj ali manj (ne)uspešni. Precej kritičen do zdajšnjih preizkušenj je tudi nekdanji as Alain Prost. »Tehnično gledano so sedanji dirkalniki najboljši doslej, vendar pa so obenem tudi sterilni, zaradi česar izginja pravi občutek za dirkanje,« je nedolgo tega v pogovoru za nemški časnik Kicker poudaril francoski »profesor«, ki se lahko – tako kot Sebastian Vettel – pohvali s štirimi naslovi svetovnega prvaka.
Nepozabni so zlasti Prostovi obračuni na nož z Ayrtonom Senno. V ogorčenem boju za lovoriko sta se v letih 1989 in 1990 v Suzuki celo dvakrat izstrelila s proge; prvič je po trčenju krajšo potegnil legendarni Brazilec, drugič pa sloviti Francoz. Podobno je do svojega prvega naslova svetovnega prvaka leta 1994 pridrvel tudi Michael Schumacher, ki se je s svojim benettonom na zadnji dirki sezone v Avstraliji po napaki namerno zaletel v williamsa velikega rivala Damona Hilla in na ta način jeziček na tehtnici prevesil na svojo stran.
»Schumi«, ki je bil za tekmece neulovljiv med letoma 2000 in 2004, ko se je s ferrarijem petkrat zapored okronal za najboljšega dirkača na svetu, je med svojo kariero spletel mnogo rivalstev, o takšnih in drugačnih dvobojih pa bi imela veliko povedati tudi Sebastian Vettel in Lewis Hamilton, ki v formuli 1 kraljujeta v zadnjih letih.
Krstno dirko v kraljevskem avtomobilističnem razredu so izpeljali pred skoraj natanko 69 leti, in sicer 13. maja 1950 v Silverstonu, kjer se je kot prvi zmagovalec v zgodovino formule 1 vpisal Italijan Giuseppe Farina. Z alfo romeo je po 329 prevoženih kilometrih prvi prevozil ciljno črto, povprečna hitrost njegovega najhitrejšega kroga je znašala 152,983 km/h, uvodno preizkušnjo pa je končalo ducat od enaindvajsetih prijavljenih dirkačev.
Farina je v tistem letu v svojo korist odločil tudi dirki v Bremgartnu (VN Švice) in Monzi (VN Italije), v Spa-Francorchampsu (VN Belgije) pa je zasedel četrto mesto, kar je bilo dovolj za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Na koncu je imel po sedmih preizkušnjah, od katerih so se upoštevale štiri najboljše uvrstitve, v skupnem seštevku vsega tri točke naskoka pred argentinskim moštvenim sotekmovalcem Juanom Manuelom Fangiem.
Točke je takrat osvojilo le po pet najboljših voznikov (zdaj 10), pri čemer je zmagovalec prejel osem točk (zdaj 25), drugouvrščeni šest (18), tretjeuvrščeni štiri (15), četrtouvrščeni tri (12) in petouvrščeni dve točki (10). Dodatno točko si je tedaj prislužil tudi dirkač, ki je odpeljal najhitrejši krog preizkušnje, kar so sicer po dolgem času v formulo 1 spet uvedli letos.
Zaradi prestavne ročice nekoč vse žuljave dlani
Že v drugi sezoni se je z lovoriko prav tako z alfa romeo ovenčal Fangio, ki je bil nato najboljši še štirikrat zapored (med letoma 1954 in 1957) z maseratijem, mercedesom in ferrarijem. Skupno si je torej pridirkal kar pet naslovov svetovnega prvaka, s katerimi si na večni lestvici deli drugo mesto z zdajšnjim britanskim šampionom Lewisom Hamiltonom. Več jih je osvojil zgolj legendarni Nemec Michael Schumacher (7).
Toda obdobje, ko je zmagoval »Maestro« iz Argentine, se ne more primerjati s sedanjimi časi. Razlika je namreč gromozanska – kot noč in dan! Za to zadostuje že kratek pogled na takratne in zdajšnje dirkalnike, ki so jih razvili v visokotehnološke »rakete«. Z izjemo stopalk za plin in zavoro imajo zdaj vozniki vse potrebno za upravljanje na krmilu, med številnimi gumbi tudi stikali za sklopko in prestavljanje ter lučke, ki opozarjajo, kdaj je treba premakniti v višjo ali nižjo prestavo. Še v devetdesetih so, denimo, dirkači prestavljali s prestavno ročico, zaradi katere so imeli še zlasti v Monte Carlu vse žuljave dlani. Da tega, kako se je v vseh teh letih izboljšala varnost bolidov, sploh ne omenjamo.
V uvodnih sezonah so dirkači po stezah drveli celo brez čelad, ki sprva niti niso bile obvezne. Za posledicami nesreč je v vseh teh letih preminilo 34 voznikov v formuli 1, med njimi tudi takšni šampioni, kot so bili Avstrijec Jochen Rindt (leta 1970 v Monzi), Šved Ronnie Peterson (leta 1978 v Monzi), Kanadčan Gilles Villeneuve (leta 1982 v Zolderju) in Brazilec Ayrton Senna (leta 1994 v Imoli). Zadnji, ki je izgubil življenje v F1, je bil Francoz Jules Bianchi, ki je med veliko nagrado Japonske '14 silovito trčil v delovni stroj in pri tem staknil hude poškodbe glave; podlegel jim je devet mesecev pozneje.
Bottasu pred tremi leti v Bakuju izmerili 378 km/h!
Potem ko je bil na današnjem uvodnem prostem treningu v Šanghaju najhitrejši Ferrarijev dirkač Sebastian Vettel (pred Lewisom Hamiltonom in Charlesom Leclercom), je na drugem z 1:33,330 za najboljši dosežek dneva poskrbel Mercedesov Finec Valtteri Bottas
Medtem so postali dirkalniki – tudi zaradi tako imenovanega sistema Halo oziroma varnostnega loka, ki varuje glavo – bistveno varnejši. Vendar pa so zdaj tudi občutno hitrejši. Fincu Valtteriju Bottasu, ki po dveh letošnjih postajah z mercedesom vodi v točkovanju za SP, so pred tremi leti, tedaj je še branil barve Williamsa, na ravnini v Bakuju izmerili hitrost 378 km/h! Najhitrejši krog pa je doslej odpeljal Valtterijev rojak Kimi Räikkönen, ki je za krmilom ferrarija lanske kvalifikacije v Monzi dobil s povprečno hitrostjo 263,588 km/h.
Formule 1 so postale tudi lažje vodljive, zaradi česar je prehitevanje enako hitrih bolidov čedalje težje. Odgovorni pri Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) si prizadevajo v zadnjih letih na različne načine narediti dirke zanimivejše, toda pri spreminjanju pravil so bolj ali manj (ne)uspešni. Precej kritičen do zdajšnjih preizkušenj je tudi nekdanji as Alain Prost. »Tehnično gledano so sedanji dirkalniki najboljši doslej, vendar pa so obenem tudi sterilni, zaradi česar izginja pravi občutek za dirkanje,« je nedolgo tega v pogovoru za nemški časnik Kicker poudaril francoski »profesor«, ki se lahko – tako kot Sebastian Vettel – pohvali s štirimi naslovi svetovnega prvaka.
Nepozabni so zlasti Prostovi obračuni na nož z Ayrtonom Senno. V ogorčenem boju za lovoriko sta se v letih 1989 in 1990 v Suzuki celo dvakrat izstrelila s proge; prvič je po trčenju krajšo potegnil legendarni Brazilec, drugič pa sloviti Francoz. Podobno je do svojega prvega naslova svetovnega prvaka leta 1994 pridrvel tudi Michael Schumacher, ki se je s svojim benettonom na zadnji dirki sezone v Avstraliji po napaki namerno zaletel v williamsa velikega rivala Damona Hilla in na ta način jeziček na tehtnici prevesil na svojo stran.
»Schumi«, ki je bil za tekmece neulovljiv med letoma 2000 in 2004, ko se je s ferrarijem petkrat zapored okronal za najboljšega dirkača na svetu, je med svojo kariero spletel mnogo rivalstev, o takšnih in drugačnih dvobojih pa bi imela veliko povedati tudi Sebastian Vettel in Lewis Hamilton, ki v formuli 1 kraljujeta v zadnjih letih.
Šanghaj bo pojutrišnjem gostil jubilejno 1000. dirko v formuli 1. FOTO: Reuters
