Športni akt iz leta 1998 naj bi padel pred poletjem

Ljubljana – Zdi se, da bo slovenska športna družina dobila nov krovni zakon še pred letošnjim poletjem. Tako je mogoče oceniti, potem ko je vlada sprejela predlog zakona o športu (ZSpo) in ga vložila v parlamentarno proceduro. Predlog zakona je zbližal stališči vlade in civilne družbe, ki jo zastopa Olimpijski komite Slovenije (OKS), toda slednji ni povsem zadovoljen.

Kako dolgo bo še aktualen zakon o športu, ki ga je 4. marca 1998 sprejel državni zbor na predlog vlade Janeza Drnovška, osem dni zatem pa ga je podpisal tedanji predsednik države Milan Kučan? To je vprašanje, ki bi lahko kmalu dobilo svoj odgovor. Dejstvo, da obstoječi zakon ne ustreza zahtevam sodobnega športa. Od leta 1998 so doživela razcvet številna področja športa, od profesionalizma do osnovne rekreacije. Vlada želi z zakonom prenoviti sistem razdeljevanja javnih sredstev za šport na vseh ravneh in sistem strokovnega usposabljanja v športu, omogočiti prost prestop športnikov in športnic z nekaterimi varovalkami – nadomestila bodo omejena na kategorizirane športnike, starejše od 12 let –, urediti področje zaščite pravic športnikov in športnic, ...

Predlog zakona je nastajal več let, v zadnjih mesecih sta se delno zbližala tudi vlada in OKS, toda popolnega sozvočja še ni. Izvršni odbor OKS je na torkovi seji zaostril retoriko, od države zahteva, da ne zmanjša pravic športnikov.

Športnikom ne znižujte pravic!

»Trudimo se, da bi v zakonu še kaj dopolnili. Danes smo gostovali v državnem svetu, že prej smo soočili mnenja na resornem ministrstvu. Morda bo vplivala na odločevalce tudi javna razprava, ki bo 7. aprila. V seštevku je zakon ostal, kakršen je bil predlagan. Želimo spremeniti še marsikaj,« nam je zatrdil prvi moč OKS Bogdan Gabrovec. OKS želi v naslednjih mesecih doseči tri do štiri vsebinske spremembe v trenutnem predlogu ZSpo.

Prvič, krovna hiša športa želi ohraniti položaj pri športnem usposabljanju, torej da bi licence strokovnjakom še naprej podeljeval OKS na predlog nacionalnih panožnih zvez, saj predlog novega ZSpo to spreminja.

Drugič, po predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bi športniki ostali brez pravice do sistematskih zdravstvenih pregledov pri strokovnjaku za medicino dela, v najslabšem položaju pa bi bili športniki, ki so zaključili izobraževanje. »Le 55 % športnikov je v osnovnih in srednjih šolah,« je opozoril generalni sekretar OKS Edvard Kolar, zato OKS zahteva od države ohranitev pravic športnikov. Na tem vsekakor izjemno pomembnem področju za šport bo nujno uspešno medresorsko usklajevanje znotraj vlade.

Tretjič, OKS pričakuje večji pomen športne rekreacije znotraj športa za vse. Resorna ministrica Maja Makovec Brenčič odgovarja: »Šport za vse vključuje pet področij: športno rekreacijo, šport starejših, prostočasno vzgojo otrok in mladine, obštudijsko športno dejavnost in športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami. To je šport za vse, zakon mora torej zajeti aktivnosti vseh prebivalcev Slovenije.«

Četrtič, OKS želi imeti v novem strokovnem svetu vlade za šport sedem od 15 sedežev, po predlogu ZSpo bi jih imel šest. »Le tako bi lahko zajeli vsa področja, tudi področje študentskega oziroma univerzitetnega športa,« je pojasnil Gabrovec.

Bomo videli, kako uspešna bo v svojih zahtevah civilna družba, ki jo predstavlja OKS. Maja Makovec Brenčič je razkrila časovnico zorenja zakona o športu: »Vlada je sprejela predlog zakona o športu in ga posredovala v parlamentarno proceduro, zato sredi aprila pričakujemo obravnavo na matičnem odboru, od tam naprej pa javno razpravo in obravnavo na majski seji vlade. Proces želimo zaključiti še pred poletjem.« Še to: glede na vse je treba poudariti, da bo možno modificirati predlog zakona le prek amandmajev, ki pa jih lahko poslanci sprejmejo ali ne.

Zakon o športu le del zahtev

Prihajajoči zakon o športu resda predstavlja le del pričakovanj športne družine, ki pričakuje več pospeševalcev razvoja. Denimo davčne olajšave za vlaganja v šport – pred dnevi so poslanci zavrnili predlog zakona poslanske skupine NSi, ki ga je podprl OKS –, ukinitev edinstvenega zakona o davku na srečke, ki je nastal v času »Zujfa«, oprostitev plačila dohodnine na denarne nagrade za osvojene kolajne na OI, SP in EP, znižanje davčne stopnje za prihodke športnikov od drugih subjektov na 25 %, uvedbo priložnostne poštne znamke, povračilo DDV, ki ga športna društva plačajo za nakup športne opreme, ...

»V predlogu ZSpo piše, da bo država zagotovila ugodno davčno okolje za šport, kar naj bi bilo urejeno tudi z drugimi zakoni. Vložili smo tri tovrstne pobude, a so bile neuspešne. Država to deklarativno podpira, na finančnem področju pa se ni veliko spremenilo,« je zatrdil Gabrovec.