Timova osamosvojitev

Zaradi napornega obdobja in težkih odločitev ima Gajserjev drugi naslov v eliti največjo vrednost.
Fotografija: Tim Gajser je postal svetovni prvak v razredu MXGP.  FOTO: Matej Družnik
Odpri galerijo
Tim Gajser je postal svetovni prvak v razredu MXGP.  FOTO: Matej Družnik

Življenjsko pot je imel Tim že določeno. Oče Bogomir, zapriseženi motokrosist, si je po družinski tragediji, v kateri je ostal brez sina Žana, začrtal, da bo iz drugega, ko se bo rodil, naredil svetovnega prvaka. S Timom sta se vozila po tekmovališčih po vsej Evropi. Čeprav sta imela neprimerno manj od konkurence – Tim je dirkal na starih motociklih, medtem ko je konkurenca na dirke prihajala z vlačilci –, sta osvajala naslove kot po tekočem traku: do 65 ccm, 85, 125, Gajser mlajši je fantom odnesel naslov mladinskega svetovnega prvaka in nagrado za novinca leta pri Mednarodni motociklistični zvezi. Pravi, da jih je premagoval z večjo željo.

Bogomirjev projekt je postal družinski. Doma ni bilo denarja, a vztrajal je na začrtani poti. Vse do leta 2013 so se Gajserjevi na dirke vozili s starim kombijem. Če si kot menedžer v svoji ekipi hotel tega nadarjenega fanta, si moral sprejeti tudi družino, saj je prišla v paketu. Tim in Bogo, ki je bdel nad sinovimi koraki, sta bila nerazdružljiv tandem. Sanje je Bogo uresničil, hkrati tudi Tim z naslovi svetovnega prvaka, najprej v razredu MX2, nato še v MXGP. Veselje pa je prineslo tudi nove izzive, zgodba se je začela krhati.



Tim Gajser je postal svetovni prvak v razredu MXGP.  FOTO: Matej Družnik
Tim Gajser je postal svetovni prvak v razredu MXGP.  FOTO: Matej Družnik


Po dveh psihično zahtevnih sezonah, je jenjalo tudi veselje. V težkem obdobju je dvakratni svetovni prvak začutil, da mora narediti velike spremembe, če želi zasuk. Največja je bila poslovni razhod z očetom, kar ni, kot pravi Timov šef Giacomo Gariboldi, ki ga je pripeljal k Hondi, nič nenavadnega: Pride čas, ko mora vsak svojo pot. Tim je z uspehi poplačal družinske dolgove in odrekanja ter jih preskrbel za naprej. Oče se je umaknil, Tim pa osamosvojil in odprl novo poglavje. Dokazal je, da zna in zmore sam. Prav zaradi napornega obdobja in težkih odločitev ima njegov drugi naslov v eliti največjo vrednost med vsemi dosežki, zmagami, lovorikami.

Čeprav je postal eden od največjih zvezdnikov motokrosa na svetu, je ohranil enako držo kot takrat, ko doma niso imeli za položnice. Muhavosti, vzvišenosti, s čimer se ponaša marsikakšen športni as, ne pozna. Ne boste ga srečali jeznega ali nesramnega, ne boste slišali, da povzdigne glas. Vselej je korekten, pri svojem delu profesionalen, sicer pa vljuden, prijeten in preprost. »Osvojili smo ogromno, ampak smo samo ljudje, nismo nič več kot drugi,« je dejal ob naslovu leta 2016. Človek, ki ga zlahka postaviš za vzor. Vzor v pravem pomenu besede, kar v športu ni samoumevno, saj vrhunski rezultati ne pomenijo tudi takšne osebnosti.

Zagotovo se je ob njegovem drugem naslovu v MXGP pojavil kakšen dvomljivec, češ, da je lovoriko osvojil v okrnjeni konkurenci, v kateri ni bilo poškodovanih Jeffreyja Herlingsa in Antonia Cairolija. Se spomnite rekordne sezone smučarske kraljice Tine Maze 2012/13? Pa tega, da se je legendarna Lindsey Vonn tisto zimo poškodovala? Štejejo uspehi, dosežki in statistika, ne podatek, koga ni bilo.

Preberite še:

Komentarji: