To bi bilo lahko njuno leto

London – Boljšega ogrevanja za svetovni pokal v Tacnu, ki bo na vrsti že konec tedna, Luka Božič in Sašo Taljat ne bi mogla pripraviti. Za konec preizkušnje na olimpijski progi na Otoku sta namreč priveslala do zmage, svoje druge v svetovnem pokalu po letu 2011, s čimer sta na najboljši možen način končala nastope v Angliji, kjer je v zraku obviselo nadaljevanje sezone za Petra Kauzerja.

Medtem ko je bron na EP še izzval nejevero v njunih očeh, sta ob včerajšnji zmagi že lahko zaslutila, da bi to lahko bilo njuno leto. To bi bilo pričakovati, a namesto tega sta v en glas, podobno kot pred tednom na Dunaju, zatrdila, da bodo prihajajoči tedni še velik zalogaj. Malo s tem kajpak tudi umirjata pričakovanja okolice, ki bi znala hitro dobiti krila, sama pa imata že od debija v eliti rada ustaljen ritem in mir, da lahko pokažeta vse, kar znata in zmoreta. Včeraj jima je to uspelo v najboljši meri, v finalu sta za seboj pustila tudi evropska prvaka, brata Škantar, medtem ko trikratnih olimpijskih in šestkratnih svetovnih prvakov, Pavla in Petra Hochschornerja, po napaki v polfinalu med deseterico niti ni bilo.

»Veliko hitrejša sva bila kot v polfinalu in se na las približala najboljšemu času dneva, dvojca David Florence-Richard Hounslow. Med premorom med polfinalom in finalom sva si namreč zbrano ogledala posnetek nastopa in si zapomnila, kje vse sva še izgubila kaj časa,« je priznal Taljat, njegov partner v kanuju pa dodal: »Proga je bila res težka, napake so se pri vseh kar vrstile in najbolj pomembno je bilo ohraniti zbranost do predzadnjih vrat, ki so klicala po velikem spodrsljaju. Tam sta v polfinalu London končala tudi Hochschornerja.«

Dve tekmi in dve uvrstitvi na zmagovalni oder sta dobra popotnica za Tacen, za katerega sta lani kljub 3. mestu dejala, da jima ne ustreza. Pa se je z uspehi pogled kaj spremenil? »V Tacnu nisva nikoli veslala vrhunsko in tudi tokrat se bova nastopa lotila kot del priprav na SP, ki je najin cilj, uspeh tam bi vrgel res pravo luč na sezono. Vse pa je priprava pred OI v Riu. Za zdaj sva na dobri poti, tudi s trenerjem smo se lepo ujeli. Lani nisva bila zadovoljna, četudi sva se držala najboljših. A zdaj sva naredila korak dalje,« je svoj pogled razgrnil Božič, podobno pa razmišlja tudi Taljat: »Več dobrih rezultatov sva doslej dosegala na drugih progah, a upam, da bova letos ponovila lanski izplen.«

V finalu je včeraj veslala tudi Urša Kragelj, ki pa je zaradi izpuščenih vratic pristala na 9. mestu, četudi se sama s tem ni strinjala. »To je bil le dotik, res mi je žal, da so se tako odločili. A to je šport in kjer ima človek prste vmes, je večja tudi možnost za napake. Res sem jezna, ker bi lahko imela boljšo uvrstitev, še bolj pa nase, saj bi brez napake lahko celo zmagala,« je bila jedrnata Primorka, ena od šestih slovenskih čolnov z nastopom v londonskem finalu. Njeno jezo je še najbolj razumel Benjamin Savšek (4.), ki je dan prej ostal brez 3. mesta, potem ko se je že pripravljal na slovesno razglasitev. A sodniki so ugodili pritožbi Slovakov in Mateju Benešu odvzeli dosojen dotik ter ga porinili po razpredelnici navzgor, Savška pa navzdol. Anže Berčič je bil sedmi.

Odlično se je tokrat odrezal tudi Janoš Peterlin, ki je priveslal do 5. mesta, še mesto za njim je končal Martin Albreht, vse to pa že dolgo po hladni polfinalni prhi, ki je v bolnišnico poslala Kauzerja. Med eskimotiranjem je namreč z veslom zapel ob dno in si izpahnil ramo, ki mu jo je slovaški zdravnik sicer takoj naravnal, a so ga vseeno poslali še na pregled v bolnišnico. Tisti pravi in zanj odločilni pa bo sledil v Sloveniji, kjer bo magnetna resonanca povedala, ali ima poškodovane tudi vezi, kar bi bržkone že pomenilo konec sezone. Sam je bil v soboto glede SP v septembru precej pesimističen.