Tudi na malih koleščkih se daleč in hitro pride

S toplimi dnevi so na plano prišli tudi rolerji. Zdrava rekreacija in zabavno druženje. Težava je pomanjkanje primernih stez. Tekmovalci imajo dovolj možnosti za dokazovanje. Leta niso ovira, tečaji za otroke in začetnike, pri nakupu opreme ne velja preveč skopariti.

Objavljeno
28. april 2019 07.00
Posodobljeno
28. april 2019 07.00
Rolanje je lahko oddih ali šport v naravi. FOTO: Shutterstock
Kranj - Rolanje ima vse, kar imajo športi na večjih kolesih: lahko je igra, zabava, sprostitev, učinkovito premagovanje razdalj, rekreacija in tudi zelo resna športna panoga.

Ob poplavi vseh mogočih aktivnosti, ki športnemu narodu kurijo kalorije, pomembno mesto zavzema tudi rolanje, ki ga pogosto povezujemo z otroško igro in potrebo po ravnotežju, je pa lahko tudi resna rekreacija in celo način življenja, če vprašate Nejca Mavsarja, enega najboljših rolerjev v državi.

»Rolanje priporočam, ker so študije pokazale, da pri njem deluje celotno telo, ob tem pa je zelo majhna nevarnost poškodb, če odštejemo praske pri padcih. Podobno je teku na smučeh, skrbimo za kondicijo, mišično maso, kardiosistem in pridobivamo na splošni moči. Ob tem pa je zabavno in na cilj pridemo hitreje kot peš,« je povedal Mavsar iz Rolerskega kluba Kranj.
 

Čelada (skoraj) obvezna


Zaščita je ne glede na znanje pomembna. »Čelada je skoraj obvezna, jaz se s tem športom ukvarjam že 20 let, pa vselej vzamem čelado, tudi če grem na rolanje kar tako, za hec. Vendarle imamo samo eno glavo. Za zaščito toplo priporočam tudi dlančnike, če že pademo, vsaj omilimo prvi udarec. Seveda pa nikdar niso odveč komolčniki in kolenčniki, posebej pri otrocih in začetnikih,« pravi večkratni državni prvak v hitrostnem rolanju.

image
V Kranju je edina rolerska steza v Sloveniji. FOTO: Marjana Hanc


Začetniku, ki bi se rad preizkusil, pa še ni stal na rolerjih, priporoča udeležbo na tečaju. »Pri nas v Kranju imamo več tečajev, zlasti jih priporočamo otrokom, ker je splošno znano, da bolj poslušajo učitelje kot starše in se boljše počutijo v skupini. Pri starejših je drugače, ker pridejo z motivacijo in so se pripravljeni truditi, njim najprej priporočam individualni trening z mentorjem, potem pa je vse odvisno od njih in njihove trme, ali bodo vztrajali ali ne. Moto je takšen, večkrat greš rolat, bolj ti je všeč in bolj si samozavesten.«
 

Zakaj ne po kolesarskih stezah?


Vse lepo in prav, ampak težava nastopi, ko se rolerji znajdejo v prometu. »Sistemski problem v Sloveniji je, da se lahko rolerji vozijo samo po pločnikih in še to samo s hitrostjo pešcev. Po kolesarskih stezah se načeloma ne bi smeli, čeprav policisti ne delajo težav, če se obnašaš normalno. Po cestah pa sploh ni dovoljeno. V Kranju imamo pri OŠ Franceta Prešerna vsaj stezo, natančneje oval, namenjen rolanju za tekmovalce in rekreativce. V Ljubljani je problem bolj pereč, v Tivoliju je majhen poligon, a je bolj namenjen kotalkarjem, ljubljanski klub, poleg našega edini v državi, je občasno dejaven na Kardeljevi ploščadi, a tam je asfalt star že 30 let in v precej slabem stanju.«

image
Tartinijev trg v Piranu so leta 2014 zavzeli rolerji. FOTO: Boris Šuligoj.


Obstajajo pa v Sloveniji tudi »indije koromandije« za rolerje. »Bivša regionalna cesta od Kopra do Izole je bila darilo z neba za rolerje, tja grem tudi sam ob vikendih, če je le mogoče. Tu je še relacija od Mojstrane pa vse do italijanske meje, gre za precej široko cesto, namenjeno kolesarjem, rolerjem in pešcem. V Prekmurju imajo lepo pot in ob Solkanu je narejena skoraj 20 km dolga proga. Okrog Bohinjskega jezera se da lepo rolati, primerna je tudi polovica poti okrog blejskega, kjer pač ni prometa.«

Rolanje je tudi tekmovalen šport, v šprintu na 200-metrski nagnjeni stezi hitrost doseže 58 km/h, v skupinskih tekmah pa v zavetrju lahko tekmovalec v cilji ravnini lahko razvije malo čez 70 km/h. Fizikalne zakonitosti so iste kot v kolesarstvu.

image
Rolanje je zabava za vso družino. FOTO: Nejc Mavsar


»Udeležujemo se mnogih tekmovanj na evropski in svetovni ravni, pri nas v Kranju pa bo 11. maja odprto državno prvenstvo, na katerem bodo tudi tekmovanja v vseh fitnes kategorijah, kar pomeni, da se lahko preizkusi vsak, ki pride s čelado in rolarji. Konec avgusta bo v sklopu nočnega teka v Vrhniki še rolerski polmaraton. Včasih smo lahko štartali na trasi pred ljubljanskim maratonom, a lani to ni bilo mogoče. Tega je pri nas precej manj kot v tujini, na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji je teh polmaratonov za rekreativce precej več. Skoraj vsak vikend od aprila do oktobra lahko greš na tekmo.«
 

Kotalkanje je spet "in"


Rolanje je izšlo iz kotalkanja, ki se je z najstniško serijo Jaz sem Luna spet vrnilo na veliko sceno. »Res je fenomen, kako je kotalkanje naenkrat spet postalo hit. Všeč mi je, da so kotalke nazaj. Nobenega ljubosumja, gre za sorodni zadevi. Kotalke ali rolanje, saj je vseeno, važno je, da se ljudje gibajo in zabavajo.«

image
V hitrostnem rolanju lahko tekmovalec doseže skoraj 60 km/h. FOTO: Nejc Mavsar

 

Rolanje ni drag šport, ne gre pa preveč skopariti pri nakupu opreme. »Nočem biti pristranski, ker imam svojo trgovino z rolarji in pripadajočo opremo, zato bom raje povedal na splošno. Za otroke se dobri rolarji, nastavljivi za tri ali štiri številke, dobijo za 50 do 80 evrov. Ne me narobe razumeti, ampak tisti iz hoferjev ali lidlov za 20 ali 30 evrov niso najbolj primerni, ker so premehki in ne držijo dobro noge. Pri odraslih se začne pri 100 evrih, za ta denar že dobiš aluminijasto podvozje in večji diameter kolesc, kar je ta čas popularno, ter anatomsko peno, ki pač mora biti. Če gre za fitnes rolarje, pa gre tudi do 230 evrov,« je cenovnik razkril poslovnež Mavsar in povedal, da je čelada enaka kolesarski (s certifikatom od 60 evrov naprej). »Ob sončnem vremenu ne pozabite na sončna očala, še posebej pa ne vode, ker hitro pride do dehidracije.«

image
Nejc Mavsar je večkratni državni prvak v hitrostnem rolanju. FOTO: Nejc Mavsar