Rekorderja Videtiča ne ustavi niti viroza, Miklič se posmehuje letom

Ultramaraton zahteva ekstremno vzdržljivost, zato ni posebej priljubljen med množicami tekačev, ki se že leta tako radi udeležujejo prireditev s teki na razdaljah od 10 do 42 kilometrov. Najboljši slovenski vzdržljivostni tekači kljub temu žanjejo občudovanje in spoštovanje v tekaškem plemenu. Nataša Robnik med dekleti že dolgo nima konkurence, letos je bila denimo na slovitem Špartatlonu (246 km) v Grčiji tretja, kar smo v Slovenskih novicah že podrobno opisali. V moški konkurenci pa sta v letu 2025 izstopala serijski državni rekorder Luka Videtič in veteran Mirko Miklič.

Videtič je minuli konec tedna na 12-urnem teku v Zagrebu za zaključek sezone popravil lastni državni rekord. Na atletskem stadionu Mladost je pretekel 150,701 km in zaostal le za Michalom Šubo, Srbom, ki teče pod slovaško zastavo (152,019 km). »S Šubo sva se nekaj časa izmenjevala v vodstvu, na koncu pa je imel več energije in zasluženo zmagal. Sam sem zelo zadovoljen s tem, kako sem končal letošnjo sezono, dal sem svoj maksimum,« je pojasnil Videtič, ki je na začetku leta najprej pozdravil mečno mišico, ki si jo je poškodoval lani, potem pa je šlo samo še navzgor.

Luka Videtič je tudi v Zagrebu ves čas nadzoroval ritem teka na poti do novega državnega rekorda. FOTO: 12HR

Na trasi Berlinskega zidu

Maja je dosegel izjemen državni rekord na svetovnem prvenstvu v 48-urnem teku, kjer je zrušil najboljši dosežek legendarnega Dušana Mravljeta, ki je veljal kar 37 let. V poljskih Pabiancih – zanimivo, prvič sploh je tekmoval v dvodnevnem teku – je v pretekel razdaljo 386,520 km in osvojil leseno kolajno za skupno 4. mesto. Sicer je 41-letni Videtič tudi lastnik državnega rekorda v teku na 24 ur (265,322 km), ki ga je postavil pred dvema letoma na Tajvanu, in v teku na 100 milj (161 km). Na omenjenem SP na Poljskem si je Videtič skupaj z 19 let starejšim kolegom Mirkom Mikličem nadel še bronasto kolajno za 3. mesto v ekipni razvrstitvi.

Sredi avgusta je Izolan odlično tekel tudi na tradicionalnem teku 100 milj v Berlinu, trasa poteka po ozemlju, kjer je nekdaj stal zloglasni Berlinski zid. »To je zelo lepa tekma, gre za najbolj množičen tek na 100 milj v Evropi. Več sto nas je končalo preizkušnjo v individualni konkurenci, tekle so tudi štafete z dvema, štirimi ali več tekači,« opisuje Videtič. Primorec je bil tretji, tudi on je tekel pod dotedanjim rekordom proge, štoparica se je zaustavila pri 13 urah, 40 minutah in 39 sekundah. Pred njim sta bila le Švicar Pascal Rüeger in Nemec Martin Müller.

Luka Videtič v letu 2026 napoveduje zgodovinski podvig – v petih mesecih namerava preteči Ultrabalaton, Badwater in Špartatlon, najtežje preizkušnje v vztrajnostnem teku na svetu. FOTO: 12HR

Po 350 km na teden, nato šok na SP

Sredi oktobra je sledil težko pričakovan nastop na svetovnem prvenstvu v 24-urnem teku v francoskem Albiju. »V Francijo sem prišel odlično pripravljen in motiviran. Na teden sem oddelal po 350 kilometrov. Žal pa se ni izšlo, saj me je napadla viroza. Kar teklo je od mene, po šestih urah teka sem bil povsem dehidriran in izčrpan, tako da mi niso mogli izmeriti niti krvnega tlaka. Ni kaj, to je pač treba sprejeti. Pri ultramaratonu je treba vselej pričakovati, da lahko odstopiš iz tega ali onega razloga. Zaradi tega nisem bil pretirano razočaran. Po času sem sicer sodil na mesta med 6 in 12, toda na eni tekmi se lahko zgodi marsikaj. No, jaz sem pač tokrat odstopil,« brez obžalovanja razloži super vzdržljivi Luka. Pozor, zgolj tri tedne po popolni izčrpanosti je blestel z omenjenim rekordom v Zagrebu. Kapo dol!

Miklič kraljuje med veterani

Tudi Mirko Miklič, ki je avgusta kot 60-letnik vstopil v kategorijo ultramaratonskih veteranov, ima za sabo izjemno leto. Na Poljskem je pretekel 309 km in zmagal v svoji starostni kategoriji ter osvojil omenjeni ekipni bron z Videtičem. Na kultno grško tekmo Špartatlon se je pripravljal tudi tako, da je mesec dni prej odtekel maraton v Sydneyju.

Mladostni Mirko Miklič je zbiralec kolajn med ultramaratonskimi veterani. FOTO: 12HR

»Tam spodaj« je v svoji kategoriji zasedel 13. mesto med 1013 udeleženci. V Grčiji je bil spet na visoki ravni, saj je kot sveži 60-letnik z 246 km dolgo traso opravil v 31 urah in premagal vse veterane. To pa še ni vse. Pičle štiri tedne po trpljenju v Helenski republiki je že bil nared za nastop na SP v 24-urnem teku v Franciji, kjer je z 207,519 km osvojil srebrno kolajno v kategoriji najstarejših ultramaratoncev. Seveda je za češnjo na sezonski torti poskrbel tudi nedavno v Zagrebu, kjer je v 12 urah pretekel 121,5 km in osvojil novo zlato kolajno med veterani.

Badwater v Dolini smrti spet vabi

Mirko Miklič (v sredini) je na svetovnem prvenstvu v 24-urnem teku osvojil srebrno kolajno med veterani. FOTO: AK Ultramaraton Slovenija

»Zelo zadovoljen sem s sezono. Prvič po letu 2017 nisem čutil nobenih bolečin, ki so bile posledica okvare na hrbtenici, kazale pa so se kot vnetje mehkega tkiva. Terapevt Rado Ribič me je odlično oskrbel, vsake toliko moram na ponastavitev, kakor se rad pošalim, potem pa to drži kar nekaj časa. Za prihodnje leto imam v glavnem že sestavljen urnik tekmovanj. Odprta je še udeležba na Badwaterju v ZDA, saj ne vem, ali bom kot ritem tekač spremljal Luko Videtiča, ki je lani to delo uspešno opravil zame. Bom pa na začetku marca tekel na maratonu v Tokiju, saj mi manjka le še ta preizkušnja od največjih maratonov na svetu. Konec marca imamo na programu državno prvenstvo v 12-urnem in 24-urnem teku ter na 100 km. Konec aprila je na vrsti Ultrabalaton na Madžarskem, avgusta nameravam sodelovati na Triglav trailu, za konec septembra pa je spet želja teči na Špartatlonu,« je neumorni Mirko nanizal glavne izzive v letu 2026.

Slovenska odprava na SP v 24-urnem teku v francoskem Albiju. FOTO: AK Ultramaraton Slovenija