Umrl je Janez Kocijančič, »najbolj inteligenten mož v svetovnem športu«
Star je bil 78 let. Več kot dve desetletji je bil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.
Odpri galerijo
Janez Kocijančič je bil pravnik, politik, nekdanji predsednik OKS in poslovnež. FOTO: Jure Eržen
Umrl je Janez Kocijančič, star je bil 78 let. V zadnjem obdobju smo ga najbolj poznali kot športnega funkcionarja, kar 23 let in 62 dni je bil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Preminil je kot aktivni predsednik Evropskih olimpijskih komitejev, na tem položaju je bil od leta 2017.
Pred tem je imel še številne druge politične in gospodarske funkcije. Bil je tudi predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze (1961-63), predsednik CK Zveze mladine Slovenije (1966-68) in predsednik Zveze mladine Jugoslavije (1968-1971), prav tako je bil minister v vladi Staneta Kavčiča, toda po padcu Kavčičeve vlade so ga leta 1973 umaknili s političnega področja.
Usmeril se je v gospodarstvo. Sprva je vodil podjetje Interexport, od leta 1982 do 1993 je bil direktor Adrie Airways. Kasneje se je vrnil v politiko, leta 1993 je postal član državnega zbora Republike Slovenije in za štiri leta prevzel tudi vodenje Združene liste socialnih demokratov. Po letu 1997 se je poslovil od aktivnega političnega delovanja.
Na športnem področju je bil med letoma 1974 in 1984 predsednik Smučarske zveze Slovenije, nato je bil štiri leta predsednik Smučarske zveze Jugoslavije. Vmes je postal član predsedstva Mednarodne smučarske organizacije FIS. Leta 1991 je postal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenija, na tem položaju je ostal do 16. decembra 2014.
Ob smrti Janeza Kocijančiča se je svojemu predhodniku poklonil sedanji prvi mož slovenskega olimpijskega gibanja Bogdan Gabrovec: »Bil je izjemen voditelj, izjemna oseba, ki je pustil globoko sled v slovenskem in mednarodnem športu. Še prejšnji teden sva se srečala in imela poglobljen, življenjski pogovor. Med drugim mi je dejal, da naj nadaljujemo s pozitivnim delom v korist slovenskega športa in družbe nasploh. Pa sem mu dejal, 'saj se še ne poslavljaš, boš še kar nekaj časa z nami'. A mi je odvrnil, da temu ni tako, 'kmalu me ne bo več'. Ponovno sem mu dejal, da ni videti tako. Odgovoril je odločno, da se sam dobro pozna in ve, kaj mu pravi njegovo telo. Potem ga konec tedna nisem več dobil na telefon. Klical sem Toneta Jagodica, ki mi je dejal, da ne more več govoriti. Počutim se, kot da bi mi umrl tesni družinski član. Bil je izjemna osebnost, zelo smo ga cenili. Učili pa smo se, ne iz njegovih besed, ampak iz njegovih dejanj. Nobeno še tako izurjeno pero ne more pričarati takega leposlovja, take knjige, kot jo je on pisal v živo z delom pred našimi očmi. Izjemen mož, velik človek. Nikoli ni povzdignil glasu, vedno je znal pomiriti strasti in ni bil zahrbten, ne za sodelavce in tudi drugače ne.« STA
Veljal je kot človek z močnim vplivom v gospodarstvu in politiki, toda njegov vpliv ni bil viden nikjer. »Nisem lobist, ne prodajam vpliva in tudi ne vem, kako bi se ga dalo prodati, jaz prodajam znanje. Torej poskušam tistim, ki imajo pomembne razvojne probleme, podati svoje mnenje in jim na podlagi analiz svetovati, kaj narediti. Odločitev je na koncu vedno njihova. V glavnem pa so bili vsi, s katerimi sem delal, zadovoljni z mojimi storitvami,« je dejal pred leti v intervjuju za Delo.
Še lani poleti pa je v pogovoru za Delo razmišljal, kakšna je možnost, da bi nekoč olimpijske igre imeli tudi v Sloveniji: »Seveda si predstavljam olimpijske igre v Sloveniji, a le v sodelovanju s sosedi. Meje izginjajo in le upam, da prav kmalu ne bo več še te zadnje, ki jo še imamo, s Hrvaško. Stroške bi si razdelili, motiviranost reprezentantov iz dveh ali treh dežel prirediteljic bi bila vsekakor na visoki ravni, zanimanje občinstva prav tako. Mladinske igre bi lahko, denimo, naredili v Kopru, pa bi priključili še Trst, Poreč, Umag. Zimske mladinske igre bodo v Trbižu, kjer jih zelo zanima, da bi se povezali s sosednjima Slovenijo in Avstrijo. Takšna je prihodnost Evrope brez meja in tudi prirejanja iger.«
Predsednik republike Borut Pahor: V imenu države in v svojem osebnem imenu izražam družini iskreno sožalje.
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič: Občudoval sem ga zaradi njegovih potez na mednarodnem področju. Bil je človek dejanj, izjemno prepričljiv na mednarodnem parketu, ko je bilo treba v Sloveniji pridobiti kako tekmovanje ali naslov. Mesto predsednika evropskih olimpijskih komitejev je zasedel po tem, ko je moral prejšnji odstopiti zaradi korupcije. Lahko bi rekli, da je opravljal nekaj podobnega kot danes Aleksander Čeferin v Uefi. Prišel je v času, ko so te organizacije izgubljale kredibilnost zaradi korupcije in je bilo vprašanje, ali bodo obstale. Prepričljivost, znanje jezikov in neposredna komunikacija, to so bile njegove močne točke. Vedno je imel kako šalo na zalogi in vedno so bile aktualne. A med njimi so bile tudi zlobne.
Podpredsednica Mednarodnega sveta arbitražnega razsodišča za šport (ICAS) Tjaša Andree Prosenc: Njegovi dosežki so vsem znani, njegov značaj in osebnost pa lahko z enim stavkom strnem v dejstvo, da je bil čudovit športni prijatelj, na katerega si se lahko vedno zanesel in nanj računal. Tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach ga je imel rad in ga je visoko cenil. Predsednik ICASA John Coates pa je celo dejal, da je najbolj inteligenten mož v svetovnem športu. Odšel je velik človek, izjemen predsednik, občudovanja vreden mož. Če se le spomnim, kakšen je bil njegov nedavni zadnji intervju, ki ga je imel na nacionalni televiziji. Kakšno širino je imel na številnih področjih življenja.
Dolgoletni generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Tone Jagodic: Glede na to, kaj je vse dosegel in kaj je storil v življenju, je izjemno pomembna osebnost ne le pri nas, ampak tudi na tujem. Kot človek je bil dober, zaupal je ljudem, bil optimist, razgledan in izobražen. Bil je veder, izjemen motivator. 'Ajde fantje, gremo', je rekel, ko so bile okoliščine videti res težke. In smo šli naprej. Vsi so ga zelo spoštovali, vsi po vrsti. Govoril sem pravkar s pisarno EOC v Rimu, vsi so šokirani, čeprav je bilo zaradi njegove bolezni to mogoče tudi pričakovati.
Predsednica SD Tanja Fajon: Bil je človek, ki je z generacijo naprednih politikov gradil temelje samostojne in samozavestne Slovenije. Prenovitelj socialne demokracije in športni delavec, na katerega bomo vedno ponosni. Iskreno sožalje družini.
Nekdanji predsednik SD Dejan Židan: Dragi Janez! Hvala ti za vse! Pogrešal te bom!
Predsednica DeSUS in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec: Poslovil se je velik človek slovenskega športa in družbenega življenja. Slava njegovemu spominu, družini pa iskreno sožalje. STA
Pred tem je imel še številne druge politične in gospodarske funkcije. Bil je tudi predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze (1961-63), predsednik CK Zveze mladine Slovenije (1966-68) in predsednik Zveze mladine Jugoslavije (1968-1971), prav tako je bil minister v vladi Staneta Kavčiča, toda po padcu Kavčičeve vlade so ga leta 1973 umaknili s političnega področja.
V javnosti se je med hudo boleznijo zadnjič oglasil z Esejem o ovaduštvu, objavljanem 9. maja letos v Sobotni prilogi Dela.
OKS je vodil med letoma 1991 in 2014
Usmeril se je v gospodarstvo. Sprva je vodil podjetje Interexport, od leta 1982 do 1993 je bil direktor Adrie Airways. Kasneje se je vrnil v politiko, leta 1993 je postal član državnega zbora Republike Slovenije in za štiri leta prevzel tudi vodenje Združene liste socialnih demokratov. Po letu 1997 se je poslovil od aktivnega političnega delovanja.
Dolgo je vodil slovenske športnike. FOTO: Matej Družnik
Andrea Massi, Tina Maze in Janez Kocijačič. FOTO: Aleš Černivec
Na športnem področju je bil med letoma 1974 in 1984 predsednik Smučarske zveze Slovenije, nato je bil štiri leta predsednik Smučarske zveze Jugoslavije. Vmes je postal član predsedstva Mednarodne smučarske organizacije FIS. Leta 1991 je postal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenija, na tem položaju je ostal do 16. decembra 2014.
Janez Kocijančič in Bogdan Gabrovec. FOTO: Leon Vidic
Gabrovec: Kocijančič je bil izjemen voditelj
Ob smrti Janeza Kocijančiča se je svojemu predhodniku poklonil sedanji prvi mož slovenskega olimpijskega gibanja Bogdan Gabrovec: »Bil je izjemen voditelj, izjemna oseba, ki je pustil globoko sled v slovenskem in mednarodnem športu. Še prejšnji teden sva se srečala in imela poglobljen, življenjski pogovor. Med drugim mi je dejal, da naj nadaljujemo s pozitivnim delom v korist slovenskega športa in družbe nasploh. Pa sem mu dejal, 'saj se še ne poslavljaš, boš še kar nekaj časa z nami'. A mi je odvrnil, da temu ni tako, 'kmalu me ne bo več'. Ponovno sem mu dejal, da ni videti tako. Odgovoril je odločno, da se sam dobro pozna in ve, kaj mu pravi njegovo telo. Potem ga konec tedna nisem več dobil na telefon. Klical sem Toneta Jagodica, ki mi je dejal, da ne more več govoriti. Počutim se, kot da bi mi umrl tesni družinski član. Bil je izjemna osebnost, zelo smo ga cenili. Učili pa smo se, ne iz njegovih besed, ampak iz njegovih dejanj. Nobeno še tako izurjeno pero ne more pričarati takega leposlovja, take knjige, kot jo je on pisal v živo z delom pred našimi očmi. Izjemen mož, velik človek. Nikoli ni povzdignil glasu, vedno je znal pomiriti strasti in ni bil zahrbten, ne za sodelavce in tudi drugače ne.« STA
Janez Kocijačič, Peter Prevc in Žan Košir. FOTO: Marko Feist
Prodajal je znanje in razmišljal o OI v Sloveniji
Janez Kocijančič v družbi Gorana Janusa. FOTO: Matej Družnik
Še lani poleti pa je v pogovoru za Delo razmišljal, kakšna je možnost, da bi nekoč olimpijske igre imeli tudi v Sloveniji: »Seveda si predstavljam olimpijske igre v Sloveniji, a le v sodelovanju s sosedi. Meje izginjajo in le upam, da prav kmalu ne bo več še te zadnje, ki jo še imamo, s Hrvaško. Stroške bi si razdelili, motiviranost reprezentantov iz dveh ali treh dežel prirediteljic bi bila vsekakor na visoki ravni, zanimanje občinstva prav tako. Mladinske igre bi lahko, denimo, naredili v Kopru, pa bi priključili še Trst, Poreč, Umag. Zimske mladinske igre bodo v Trbižu, kjer jih zelo zanima, da bi se povezali s sosednjima Slovenijo in Avstrijo. Takšna je prihodnost Evrope brez meja in tudi prirejanja iger.«
Tjaša Andre Prosenc in Janez Kocijančič. FOTO: Aleš Černivec
Ob Kocijančičevi smrti izrazi sožalja
Predsednik republike Borut Pahor: V imenu države in v svojem osebnem imenu izražam družini iskreno sožalje.
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič: Občudoval sem ga zaradi njegovih potez na mednarodnem področju. Bil je človek dejanj, izjemno prepričljiv na mednarodnem parketu, ko je bilo treba v Sloveniji pridobiti kako tekmovanje ali naslov. Mesto predsednika evropskih olimpijskih komitejev je zasedel po tem, ko je moral prejšnji odstopiti zaradi korupcije. Lahko bi rekli, da je opravljal nekaj podobnega kot danes Aleksander Čeferin v Uefi. Prišel je v času, ko so te organizacije izgubljale kredibilnost zaradi korupcije in je bilo vprašanje, ali bodo obstale. Prepričljivost, znanje jezikov in neposredna komunikacija, to so bile njegove močne točke. Vedno je imel kako šalo na zalogi in vedno so bile aktualne. A med njimi so bile tudi zlobne.
Podpredsednica Mednarodnega sveta arbitražnega razsodišča za šport (ICAS) Tjaša Andree Prosenc: Njegovi dosežki so vsem znani, njegov značaj in osebnost pa lahko z enim stavkom strnem v dejstvo, da je bil čudovit športni prijatelj, na katerega si se lahko vedno zanesel in nanj računal. Tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach ga je imel rad in ga je visoko cenil. Predsednik ICASA John Coates pa je celo dejal, da je najbolj inteligenten mož v svetovnem športu. Odšel je velik človek, izjemen predsednik, občudovanja vreden mož. Če se le spomnim, kakšen je bil njegov nedavni zadnji intervju, ki ga je imel na nacionalni televiziji. Kakšno širino je imel na številnih področjih življenja.
Dolgoletni generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Tone Jagodic: Glede na to, kaj je vse dosegel in kaj je storil v življenju, je izjemno pomembna osebnost ne le pri nas, ampak tudi na tujem. Kot človek je bil dober, zaupal je ljudem, bil optimist, razgledan in izobražen. Bil je veder, izjemen motivator. 'Ajde fantje, gremo', je rekel, ko so bile okoliščine videti res težke. In smo šli naprej. Vsi so ga zelo spoštovali, vsi po vrsti. Govoril sem pravkar s pisarno EOC v Rimu, vsi so šokirani, čeprav je bilo zaradi njegove bolezni to mogoče tudi pričakovati.
Predsednica SD Tanja Fajon: Bil je človek, ki je z generacijo naprednih politikov gradil temelje samostojne in samozavestne Slovenije. Prenovitelj socialne demokracije in športni delavec, na katerega bomo vedno ponosni. Iskreno sožalje družini.
Nekdanji predsednik SD Dejan Židan: Dragi Janez! Hvala ti za vse! Pogrešal te bom!
Predsednica DeSUS in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec: Poslovil se je velik človek slovenskega športa in družbenega življenja. Slava njegovemu spominu, družini pa iskreno sožalje. STA
Milan Kucan, Janez Kocijančič in Danilo Türk. FOTO: Tomi Lombar
Janez Kocijančič in Stojan Petrič. FOTO: Matej Družnik
Janez Kocijančič in Vlado Kreslin. FOTO: Jože Suhadolnik
Ilka Štuhec in Janez Kocijančič. FOTO: Uroš Hočevar
Janez Kocijančič in Marko Račič. FOTO: Jure Eržen
Janez Kocijančič in Milan Zver. FOTO: Blaž Samec
