Umrl Natan Bernot
Nekdanji vrhunski kanuist na divjih vodah se je v zgodovino panoge zapisal tudi kot selektor, konstruktor in vizionar.
Odpri galerijo
Ljubljana – S Kajakaške zveze Slovenije so sporočili, da je le nekaj dni po tem, ko je dopolnil 87 let, preminil nekdanji vrhunski kanuist na divjih vodah Natan Bernot, ki se je v zgodovino te panoge zapisal tudi kot selektor, konstruktor in vizionar, saj je v tekmovalni šport vpeljal sodobne materiale in oblike čolnov.
Bil je devetkratni jugoslovanski prvak v spustu in slalomu v kanuju dvosedu, pa tudi – v navezi z bratom Daretom – lastnik srebra s svetovnega prvenstva leta 1963 v avstrijskem Špitalu ob Dravu v slalomu na divjih vodah. V letih 1964 in 1965 je bil selektor jugoslovanske izbrane vrste v kajaku in kanuju na divjih vodah.
V letih po končani tekmovalni poti je s svojimi vizijami, neutrudno voljo do dela in nesebično pomočjo močno prispeval k vzponu slovenskega kajakaštva. Današnja podoba ljubljanskega kluba, ki ga je zasnoval prav Bernot, se naslanja na njegovo dediščino. Čolnarne, ki jih je načrtoval in postavil, so svojemu namenu služile skoraj pol stoletja.
Tudi znameniti stolp v Tacnu, ki še danes kraljuje nad progo, je bil v veliki meri njegovo delo in zasnova. Njegova daljnovidnost je omogočila razvoj proge na reki Savi, ki je še danes edini slovenski objekt, sposoben gostiti mednarodna tekmovanja najvišjega ranga, so ob smrti inženirja strojništva, ki se je onkraj »luže« specializiral v jedrski tehniki, še sporočili s KZS.
Srebrn z bratom Daretom
Bil je devetkratni jugoslovanski prvak v spustu in slalomu v kanuju dvosedu, pa tudi – v navezi z bratom Daretom – lastnik srebra s svetovnega prvenstva leta 1963 v avstrijskem Špitalu ob Dravu v slalomu na divjih vodah. V letih 1964 in 1965 je bil selektor jugoslovanske izbrane vrste v kajaku in kanuju na divjih vodah.
Močno prispeval k vzponu panoge
V letih po končani tekmovalni poti je s svojimi vizijami, neutrudno voljo do dela in nesebično pomočjo močno prispeval k vzponu slovenskega kajakaštva. Današnja podoba ljubljanskega kluba, ki ga je zasnoval prav Bernot, se naslanja na njegovo dediščino. Čolnarne, ki jih je načrtoval in postavil, so svojemu namenu služile skoraj pol stoletja.
Njegovo delo tudi stolp v Tacnu
Tudi znameniti stolp v Tacnu, ki še danes kraljuje nad progo, je bil v veliki meri njegovo delo in zasnova. Njegova daljnovidnost je omogočila razvoj proge na reki Savi, ki je še danes edini slovenski objekt, sposoben gostiti mednarodna tekmovanja najvišjega ranga, so ob smrti inženirja strojništva, ki se je onkraj »luže« specializiral v jedrski tehniki, še sporočili s KZS.