Montreal – Po 32 letih se svetovno gimnastično prvenstvo spet vrača v Montreal, kjer se bo v olimpijski dvorani od danes do nedelje za kolajne borilo približno 400 telovadk in telovadcev iz 71 držav. Že uvodni dan bo pomembno prispeval h končni slovenski oceni, saj bo v kvalifikacijah na konju z ročaji nastopil Sašo Bertoncelj, ki edini od naših lahko realno upa na finale.
Prvo sito je seveda najtežje, najgostejše, ponavadi v kvalifikacijah na posameznih orodjih (razen preskoka) nastopi okoli 150 tekmovalcev, prostora v finalu je le za osmerico. Ker je to edino svetovno prvenstvo v tem olimpijskem ciklusu, ki ni ekipno, bo morda sicer kak nastopajoči manj, a kakovost na orodjih bi kaj lahko bila še večja. V posameznih reprezentancah pač specialistov ne bodo »žrtvovali« za ekipne cilje, zaradi katerih – v najmočnejših moštvih – večkrat prednost dobijo ne tako vrhunski telovadci, ki pa lahko tekmujejo na več orodjih.
Slovenijo bosta tokrat v moškem delu zastopala le Bertoncelj in Rok Klavora (parter), ki sta se dobro privadila razmeram v Montrealu, kjer bodo telovadci nastopali na orodju Gymnova, na katerem sicer naši tekmovalci ne trenirajo, prav tako sta dobro opravila s premoščanjem časovne razlike, nekaj nejevolje je vnesel le nov sistem uradnega treninga. Pri mednarodni zvezi so se namreč odločili, da ob preizkusu tekmovalne dvorane čas med telovadce porazdelijo nekoliko drugače kot doslej, sprememba pa je šla najmanj na roke reprezentancam z najmanj tekmovalci. Enkratnih pet minut, kolikor sta jih imela na voljo Bertoncelj in Klavora, je pač nekaj povsem drugega kot pol ure, ki se porazdeli med šest, sedem telovadcev v eni skupini, kakor je veljalo doslej.
Klavora je sicer sestavo opravil korektno, Bertoncljeva je bila slaba, pri čemer je preizkušal težjo različico, ki jo hrani za morebitni finale. A to našega konjenika ni potrlo, dan kasneje je zadnjo sestavo pred kvalifikacijami na treningu opravil z odliko, če bi jo tako tudi danes (oziroma po srednjeevropskem času že jutri, saj začne skupina s Slovencema tekmovati natančno opolnoči), bi mu vsekakor zagotovila finale. »Mislim, da bi zanjo dobil oceno 15,100, kar je velikokrat dovolj tudi za kolajno, ne samo za finale,« je ocenil Bertoncelj, ki si je na treningu seveda dodobra ogledal tudi konkurenco. Glede na to, kaj kažejo nekateri mladi (pa tudi izkušenejši), bi se lahko tudi prestrašil, a jasno je, da je trening eno, tekma pa povsem nekaj drugega. Kar seveda velja tudi zanj ...
V Montrealu bo sicer najbolj na očeh Japonec Kohei Učimura, ki je leta 2009 v Londonu na svojem prvem svetovnem prvenstvu osvojil zlato kolajno v mnogoboju in vse odtlej ni sestopil z vrha. Nanizal je šest naslovov svetovnega prvaka v tej kraljevski disciplini, ob tem zmagal tudi na olimpijskih igrah v Londonu in Riu, s čimer si je zagotovil naziv najboljšega telovadca v zgodovini. A konkurenca se mu približuje, nazadnje je lani na OI Olega Vernjajeva ugnal za manj kot desetinko točke. Japonsko-ukrajinski dvoboj za naslov mnogobojskega prvaka naj bi bil eden od vrhuncev SP. Pri ženskah se bo z najprestižnejšo lovoriko okitila nova telovadka, saj Simone Biles, ki je zaznamovala žensko gimnastiko od leta 2013 do 2016, ne tekmuje več, edina, ki bo nastopila v Montrealu in se je že razveselila tega naslova, Venessa Ferrari, pa se bo tokrat preizkusila zgolj na gredi in parterju.
Komentarji