V športu je vedno najtežje ubraniti lovoriko

Kamnik – Mednarodna vaterpolska smetana odšteva zadnje dni do nedeljskega uvoda v najpomembnejše tekmovanje poolimpijske sezone, svetovnega prvenstva v Budimpešti. Lovoriko iz Kazana 2015 bodo na Madžarskem branili Srbi, najboljša igralca zadnjih dveh let med njimi, Filip Filipović in Andrija Prlainović, pa sta zadnji oddih izkoristila za obisk Slovenije.

V Kamniku sta zvezdnika razveselila naše mlade junake bazenov, saj sta se udeležila zadnjega dne vaterpolskega tabora za osnovnošolce, med poznavalci te panoge, v kateri je Slovenija beležila že krepko lepše čase kot v zadnjih letih, sta privabila posebno zanimanje, nadobudneže pa navdušila s svojo navzočnostjo v bazenu in ob njem.

»Krivec« za njuno kratko gostovanje pri nas je Matjaž Sedej, znan gorenjski gostinec, zdaj mojster kuhinje v Domu na Joštu nad Kranjem, v preteklosti že znani bazi vaterpolistov. »A ne gre le za Matjaža, s katerim sva se s Filipom skozi leta prav spoprijateljila, temveč sploh za mojo naklonjenost do Slovenije. Tukaj mi je res všeč, ne mine več sezona, v kateri si nekaj dni oddiha ne bi privoščil pri vas,« je hitel pripovedovati ugledni srbski reprezentant Prlainović, nazadnje pomladi tudi močan adut evropskega klubskega prvaka iz Szolnoka.

»Prav pri tem klubu sem dodobra občutil, kakšno veljavo uživa vaterpolo na Madžarskem. Ni je države na svetu, kjer bi na vseh ravneh toliko pozornosti namenjali vaterpolu kot prav tu,« je najprej poudaril, nato pa se ozrl k novemu čudežu iz Szolnoka, kjer je doma klub daleč od tradicije velikanov vaterpolskega športa iz Budimpešte: »A če imaš bogatega zasebnega vlagatelja, je vse skupaj lažje. Že v prejšnji sezoni smo osvojili 3. mesto v Evropi, nazadnje smo bili na vrhu. Finalnega turnirja lige prvakov na novem bazenu centra Donavska arena v Budimpešti zlepa ne bom pozabil.«

Tako sijajnega bazena, kot je ta v madžarski metropoli, še ni videl. V prihajajočih dneh na SP bo ta resda namenjen plavalcem, vaterpolisti bodo igrali na Margaretinem otoku sredi Donave, na bazenu Alfred Hajos, že večkrat prizorišču velikih tekmovanj: »Tudi tam bo imenitno. To je tempelj vaterpolskega športa, med nami najbolj znan objekt na svetu.«

Tridesetletni vrstnik Filip Filipović, lani uradno izbran za najboljšega vaterpolista na svetu, je najprej podobno kot soigralec sam ponovil, da je kratek čas v Sloveniji, denimo na Bledu ali v Goriških Brdih, prav imeniten za kratko »polnjenje baterij« pred odhodom na SP, kjer si Srbija želi potrditi ugled vodilne vaterpolske velesile zadnjih let. »Najtežje v športu je ubraniti prigarane lovorike,« pravi adut reprezentance, ki je zmagala na vseh velikih tekmovanjih zadnjih dveh sezon: olimpijskih igrah, svetovnem prvenstvu, evropskem prvenstvu in svetovni ligi.

Poraženec je bil nazadnje le pri klubu Pro Recco iz Genove, kjer se s soigralci ni uvrstil v začrtani finale lige prvakov s Szolnokom. Ovira Juga iz Dubrovnika je bila v polfinalu previsoka. »Je že tako, da ti v športu ne gre vedno vse po načrtih. In četudi se vam mogoče zdi, da pri reprezentanci z lahkoto osvajamo lovorike, nas bo zdaj v Budimpešti čakala zelo težka naloga. Nimamo več dolgoletnih reprezentantov Živka Gocića in Slobodana Nikića, ne bo ju lahko nadomestiti,« se zaveda Filipović, ki je sicer prvič za izbrano vrsto nastopil kot šestnajstletnik na EP 2003 v Kranju. Kar žal mu je, ko sliši, da v nekdanji slovenski vaterpolski metropoli ni več takšnega utripa kot nekoč, tudi njegov matični Partizan iz Beograda preživlja hudo krizo v bazenu. »Kar pomislite, da pri klubu zaradi pomanjkanja denarja ne morejo ogrevati vode v bazenu. V regiji imamo res talentirane športnike, a če ne bo ustreznih razmer, nas bo svet prehitel,« opozarja vaterpolist, čigar sleherno potezo v vodi so otroci ob bazenu spremljali odprtih ust. Kot se pač spodobi za asa najvišje vaterpolske ravni.