Veličastna Žagarjeva vrnitev v dežju in z glavobolom (VIDEO)

Ljubljana – Po nekoliko ponesrečeni prvi polovici sezone svetovnega prvenstva je serijski državni prvak v spidveju Matej Žagar vstal kot feniks iz pepela. Ne prvič. Zagotovo pa ravno še pravočasno. Z drugim mestom v Målilli je ubil dve muhi na en mah: vrnil se je v igro za najboljšo osmerico in dokazal, da se njegova forma pred domačim spektaklom v Krškem stopnjuje.

Na prvih petih letošnjih postajah je osvojil skromnih 34 točk (oz. povprečno 6,8 na dirko), na VN Skandinavije jih je dodal kar 16, kar je izenačenje njegovega rekorda z elitnih preizkušenj. Ko tekmecem sredi sezone, tudi zaradi brutalnega klubskega ritma, začne prazniti baterije, se Žagar, ki je vselej telesno odlično pripravljen, počasi prebija v ospredje. To se je navsezadnje pokazalo že lani, ko se je na prvih osmih dirkah le enkrat dokopal do finala in povzpel na stopničke (tretji v Cardiffu), nato pa si dvakrat zapored, v Teterowu in Stockholmu, pokoril konkurenco. Očitno je tudi letos zajetno zalogo energije prihranil za zadnje preizkušnje, med katerimi bo tudi domača za VN Slovenije.



Žagarjeva zgodba minulega konca tedna je bila zanimiva. Enako kot lani v Nemčiji ga je ponovno mučil hud glavobol, ki pa ga je znal rutinsko odmisliti in se že sedemnajstič v karieri zavihteti na stopničke dirk za SP. »Na treningu sem šel zgolj dvakrat na progo, potem so bile bolečine prehude in enostavno nisem mogel več. Ekipo sem prosil, naj le pospravi motorje in me pusti pri miru do dneva dirke. Pojedel sem tri tablete, si nadel zimsko kapo, da sem si pregrel glavo, se spravil v posteljo in zaspal,« se preglavic v Målilli spominja najuspešnejši slovenski spidvejist vseh časov, ki ga niso zmotile niti padavine, ki so spremljale dirko: »Načeloma me dež ne moti, kar sem ponovno dokazal, večino tekmecev pa je, kot običajno, pošiljka z neba pošteno prestrašila. Predvsem pa sem zadovoljen, da so motorji delovali tako, kot je treba. Če bo tudi čez dva tedna v Gorzowu podobno, se mi res ni česa bati.«

Pele so tudi pesti

Na Målillo, kjer je 35-letni Črnovaščan prvič letos stopil na zmagovalni oder, ima mešane spomine. Medtem ko se je z Dancem Nickijem Pedersenom v sobotnem finalu srdito udaril za zmago, sta se ista dirkača na švedskem prizorišču pred štirimi leti udarila – dobesedno. Zapele so pesti. Danski 41-letni veteran, ki v spidvejskem svetu velja za grdega dečka in provokatorja brez primere, je tedaj izzival, Mateju so popustili živci, žirija pa je »rdeč karton« pokazala obema. Med njima se je nato še iskrilo, denimo predlani v Krškem, ko je Pedersen s slepilnim manevrom pretental sodnika, Žagar – ki se ga ni, kar so dokazale tudi kamere, niti dotaknil – pa je potegnil kratko. Letos je bil boj med njima športen, slovenski šampion je bolje štartal, toda ko je Nicki švignil mimo njega, vodstva ni več izpustil iz rok. »V finalu sem sprva dobro potegnil z zunanjega položaja, a je bila steza pretrda, zato se mi je Pedersen izmuznil po notranji strani, ko sem zapeljal navzven.«