Vetrovna Ljubljana ni hitra

Organizatorji 22. Ljubljanskega maratona so pripeljali vrhunskega maratonca v vrhunski formi, a ostali brez tako želenega rekorda proge. Najprestižnejši zmagi sta odšli v Kenijo in Etiopijo, na krajših razdaljah pa so prevladovali domačini. Prav vsi tekači so se v cilju pritoževali nad vetrom, ki je brez kančka dvoma zaznamoval dogajanje.

Oh, ta veter

Po dokaj mirnem jutru je nekaj čez deseto močno zapihalo. Listje na Slovenski cesti se je dvigovalo visoko v zrak, kar ni bila dobra napoved za štart (pol)maratoncev. A narave se ne da krotiti; 9350 tekačev je krenilo na pot. Pričakovano se je takoj odcepila skupina kenijskih tekačev, do desetega kilometra pa se jih je držal še Rok Puhar. Letos najboljši slovenski maratonec je nato zaostal in sam tekel do cilja. S časom 1;08:17 je prepričljivo zmagal, a je tudi on potarnal nad vetrom, ki mu je vzel približno dve minuti.

Zmagovalca velikega maratona sta pričakovano postala Etiopijka Shuko Genemo Wote in Kenijec Marius Kimutai. Slednji je prvih 35 kilometrov tekel v vodilni skupini, nato pa se podal v boj s časom.

Marius Kimutai je bil zadovoljen z zmago, ne pa s časom. Foto: Roman Šipić

Kljub ne najboljšim razmeram se je zmagovalec Rotterdama in Amsterdama dolgo spogledoval z rekordom proge LM, v cilj pa prišel z rezultatom 2;08:33 – 14 sekund prepozno za novo najboljšo znamko. »V idealnih razmerah bi to progo pretekel v času 2;06:00,« je bil prepričan po tekmi. Na odru za zmagovalce sta mu družbo delala dva rojaka: drugi Solomon Kirwa Yego (2;09:36) in tretji Albert Korir (2;10:35).

Precej več – dobro minuto in pol – je za rekordom zaostala Wotejeva (2;27:02). Je pa bila v cilju precej bolj spočita od drugouvrščene Kenijke Purity Changwony (2;27:52), ki so jo morali odnesti na nosilih. S tretjim mestom je izvrsten uspeh kenijske ekipe, ki je bila med tujimi tudi daleč najštevilčnejša, dopolnila Jane Jelagat Seurey (2;28:05)

Krevs komajda do cilja, nov DR za mlajše člane

Podobno obravnavo kot Changwonyjeva je potreboval nov državni prvak v maratonu Mitja Krevs (2;32:25). Komajda je zmogel zadnjo ravnino na Kongresnem trgu, nato pa se nekaj centimetrov čez ciljno črto zgrudil na tla. Drugo mesto je z novim državnim rekordom za mlajše člane osvojil 21-letni Simon Navodnik (2;36:37), ki je bil v cilju precej bolj pri močeh kot zmagovalec. Oba so sicer v zadnjih kilometrih mučili krči.

Mitja Krevs se je mukoma prebil čez zadnje metre. Foto: Roman Šipić

V teku na deset kilometrov je največ pozornosti požela Maruša Mišmaš, ki je ob taktiziranju njenih tekaških kolegov polovico proge vodila v absolutni konkurenci! Čeprav so napovedovalci na štartu ves čas izpostavljali Ljubljančana Jana Petrača in Blaža Grada, so poznavalci atletike vedeli, da je med moškimi edini kandidat za zmago Jan Kokalj, ki je brez pretiranega naprezanja potrdil vlogo favorita. »Čas danes ni bil pomemben. Ljubljanski maraton je velika tekma, kjer šteje le zmaga,« je bil jasen v cilju.