Vrh je bil dosegljiv le za Janjo
Pot do dvojnega slovenskega zmagoslavja na SP je pokomentirala nekdanja plezalka Maja Vidmar, poročena Štremfelj.
Odpri galerijo
Mia Krampl, ki jo trenira Anže Šremfelj, je navdušila z naslovom podprvakinje v težavnosti. FOTO: Manca Ogrin
Čudovit dan za slovensko plezanje. Janja Garnbret je razred zase. Pleza neverjetno, vsako leto še nadgrajuje svojo moč in nastope. Res bi jo bilo zabavno videti v moških smer. Resda za nikogar ne moremo reči, da je vedno nepremagljiv, tudi zanjo ne, saj ji letos v svetovnem pokalu dvakrat ni uspelo, a v celoti gledano si zasluži vse naslove.
Preklapljati med disciplinami v kratkem času ni težko, saj tekmovalci trenirajo vse, je pa fizično naporno, ker na svetovnem prvenstvu plezajo vsak dan, premora nimajo, urnik je zgoščen, smeri so težke, tak ritem pa je zahteven tudi psihično, saj sta ves čas prisotna stres in priprava. V tem smislu je naporno vsem. A Janja vse odlično obvladuje.
Finale težavnosti je odplezala v svojem slogu, ni me skrbelo, da ji ne bi uspelo, nastop je izgledal sproščen, borila se je do konca. Škoda, ker nismo videli vrha, a postavljalci so postavili takšno smer, da je bilo res težko – vrh je bil morda dosegljiv le za Janjo, za druge težko.
Kje so njene meje? Menim, da mej ni nikjer in da je za vsako tekmovalko mogoče vse. Janja je neverjetna! Pred njo so še olimpijske igre in super je, da ima še en velik cilj pred sabo. Na tem SP ima tudi vse možnosti za naslov v kombinaciji: če zmaga na balvanih in v težavnosti, bo to zagotovo dovolj za zmago.
Zelo sem vesela, da je uspelo tudi Mii Krampl. Trenira jo moj mož Anže, pomagam mu s svojimi izkušnjami. Vanjo sem verjela že skozi vse leto. Pred odhodom na Japonsko sem dejala, da je Mia nared za stopničke, v to sem bila prepričana. Pokazala je, kaj zmore takrat, ko je to najpomembnejše. Ne zdi se mi, da bi v steni imela kakšen zadržek, tudi tam, kjer je bilo težko, se je umirila in šla s pozitivno držo naprej. Imela je naporno leto zaradi mature, tedaj sem rekla, da bo, ko bodo šolske obveznosti za njo, letela po steni in dosegla marsikaj – kar se je zdaj tudi zgodilo.
Imeti tri tekmovalke v finalu SP je le uspeh, upala sem, da bo uspelo še Lučki Rakovec, dobro je pripravljena, tudi Tjaši Kalan ni veliko zmanjkalo. Pri moških pa – naši fantje so pripravljeni za finale in stopničke. Ampak pripravljeni so tudi drugi v konkurenci. Ta je zelo močna, našim pa se tokrat ni izšlo.
Preklapljati med disciplinami v kratkem času ni težko, saj tekmovalci trenirajo vse, je pa fizično naporno, ker na svetovnem prvenstvu plezajo vsak dan, premora nimajo, urnik je zgoščen, smeri so težke, tak ritem pa je zahteven tudi psihično, saj sta ves čas prisotna stres in priprava. V tem smislu je naporno vsem. A Janja vse odlično obvladuje.
»Pred odhodom na SP sem dejala, da je tudi Mia nared za stopničke. V to sem bila prepričana.«
Maja Vidmar, poročena Štremfelj, nekdanja športna plezalka, lastnica dveh bronastih kolajn v težavnosti na SP (2007 in 2009)
Maja Vidmar, poročena Štremfelj, nekdanja športna plezalka, lastnica dveh bronastih kolajn v težavnosti na SP (2007 in 2009)
Finale težavnosti je odplezala v svojem slogu, ni me skrbelo, da ji ne bi uspelo, nastop je izgledal sproščen, borila se je do konca. Škoda, ker nismo videli vrha, a postavljalci so postavili takšno smer, da je bilo res težko – vrh je bil morda dosegljiv le za Janjo, za druge težko.
Kje so njene meje? Menim, da mej ni nikjer in da je za vsako tekmovalko mogoče vse. Janja je neverjetna! Pred njo so še olimpijske igre in super je, da ima še en velik cilj pred sabo. Na tem SP ima tudi vse možnosti za naslov v kombinaciji: če zmaga na balvanih in v težavnosti, bo to zagotovo dovolj za zmago.
Maja Štremfelj ima dve kolajni s svetovnih prvenstev (2007 in 2009), obe je dosegla v težavnosti. FOTO: osebni arhiv
Zelo sem vesela, da je uspelo tudi Mii Krampl. Trenira jo moj mož Anže, pomagam mu s svojimi izkušnjami. Vanjo sem verjela že skozi vse leto. Pred odhodom na Japonsko sem dejala, da je Mia nared za stopničke, v to sem bila prepričana. Pokazala je, kaj zmore takrat, ko je to najpomembnejše. Ne zdi se mi, da bi v steni imela kakšen zadržek, tudi tam, kjer je bilo težko, se je umirila in šla s pozitivno držo naprej. Imela je naporno leto zaradi mature, tedaj sem rekla, da bo, ko bodo šolske obveznosti za njo, letela po steni in dosegla marsikaj – kar se je zdaj tudi zgodilo.
Imeti tri tekmovalke v finalu SP je le uspeh, upala sem, da bo uspelo še Lučki Rakovec, dobro je pripravljena, tudi Tjaši Kalan ni veliko zmanjkalo. Pri moških pa – naši fantje so pripravljeni za finale in stopničke. Ampak pripravljeni so tudi drugi v konkurenci. Ta je zelo močna, našim pa se tokrat ni izšlo.
