Wilder: »Jaz sem Ali, Holyfield in Tyson v enem!« (VIDEO)
V Las Vegasu bo danes ponoči na sporedu eden največjih povratnih obračunov v zgodovini boksa.
Odpri galerijo
Čeprav je Deontay Wilder v prvem medsebojnem dvoboju dvakrat spravil na tla Tysona Furyja, se je moral sprijazniti z neodločenim izidom. FOTO: Reuters
Ljubljana – Za evropske ljubitelje boksa bo današnja noč zagotovo zelo kratka. Pred televizijske ali računalniške zaslone jih bo prikovala težko pričakovana revanša med (še) neporaženima težkokategornikoma, Američanom Deontayjem Wilderjem (42 zmag, 41 s k. o., 1 neodločen izid) in Britancem Tysonom Furyjem (29 zmag, 20 s k. o., 1 neodločen izid), ki se bosta še drugič po dobrem letu dni udarila onstran Atlantika.
Njun prvi obračun se je 1. decembra 2018 v Los Angelesu razpletel brez zmagovalca, potem ko se točkovalci niso mogli zediniti, kdo je bil boljši. Mehičan Alejandro Rochin je točkoval v korist Deontayja (115:111), Kanadčan Robert Tapper je bil za Tysona (114:112), medtem ko je bil za Britanca Phila Edwardsa dvoboj izenačen (113:113). Tako je Wilder še osmič ubranil naslov svetovnega prvaka v kraljevski kategoriji po različici WBC.
Toda s sodniško odločitvijo se kljub temu, da je zadržal šampionski pas, ni strinjal. Ker je izzivalca iz Manchestra dvakrat spravil na tla (v deveti in 12. rundi), se je počutil kot zmagovalec. Tudi zato, ker deli mnenje s tistimi, ki trdijo, da je sodnik v zadnji rundi Furyju v nokdavnu prepočasi štel in mu na ta način omogočil, da si je »pravočasno« opomogel.
»A ne glede na to sem prepričan, da sem Tysonu pred najinim povratnim dvobojem povzročil neprespane noči. Navsezadnje sem ga v prvem obračunu dvakrat spravil na tla, zaradi mojih silovitih udarcev je imel zagotovo pretres možganov,« je postavil diagnozo Wilder. Niti najmanj ne dvomi, da bo britanskemu izzivalcu, za katerega pravi, da se sicer dobro giblje v ringu, vendar da nima prave moči v rokah, znova prizadejal bolečine.
»Še enkrat ga bom zrušil, vendar s to razliko, da se tokrat ne bo več pobral,« je 34-letni Američan zagrozil svojemu tri leta mlajšemu tekmecu, da ga bo v lasvegaški areni MGM Grand nokavtiral. Kajpak pri tem spet stavi na svojo rušilno moč, s katero je prisilil k vdaji kar 41 od 43 boksarjev, ki so se mu doslej postavili po robu (skoraj 96 %!).
Da se visoko ceni, ni nič novega. »Jaz sem Mohamed Ali, Evander Holyfield in Mike Tyson v enem,« je že večkrat poudaril rahlo favorizirani »bronasti bombarder«, kakor si je Wilder nadel vzdevek po osvojitvi tretjega mesta na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu.
Fury mu v besednem dvoboju in odrivanju na javnem soočenju, na katerem so ju morali miriti celo varnostniki, ni ostal dolžan. »Deontay me je v prvem obračunu s svojim najboljšim udarcem zadel naravnost v brado, vendar sem se kljub temu pobral in nadaljeval dvoboj. Če bi ga primerjal s svojimi prejšnjimi nasprotniki, bi rekel, da je (bil) Vladimir Kličko močnejši in nevarnejši,« je presodil 31-letni Britanec.
V pripravah za revanšo, za katero – mimogrede – legendarni George Foreman trdi, da gre za tretjo največjo v zgodovini boksa po povratnih dvobojih Max Schmelling – Joe Louis (1938) in Mohamed Ali – Joe Frazier (1974), je storil vse, da bi tokrat ring zapustil kot zmagovalec. Zamenjal je celo trenerja in namesto Bena Davisona najel Javana »Sugarhilla« Stewarda, nečaka slovitega Emanuela Stewarda. »Tokrat ne bom stavil le na svoje boksarsko znanje, udarjal bom z vseh razdalj in smeri,« je napovedal »Ciganski kralj«.
Njun prvi obračun se je 1. decembra 2018 v Los Angelesu razpletel brez zmagovalca, potem ko se točkovalci niso mogli zediniti, kdo je bil boljši. Mehičan Alejandro Rochin je točkoval v korist Deontayja (115:111), Kanadčan Robert Tapper je bil za Tysona (114:112), medtem ko je bil za Britanca Phila Edwardsa dvoboj izenačen (113:113). Tako je Wilder še osmič ubranil naslov svetovnega prvaka v kraljevski kategoriji po različici WBC.
Znova mu namerava prizadejati bolečine
Toda s sodniško odločitvijo se kljub temu, da je zadržal šampionski pas, ni strinjal. Ker je izzivalca iz Manchestra dvakrat spravil na tla (v deveti in 12. rundi), se je počutil kot zmagovalec. Tudi zato, ker deli mnenje s tistimi, ki trdijo, da je sodnik v zadnji rundi Furyju v nokdavnu prepočasi štel in mu na ta način omogočil, da si je »pravočasno« opomogel.
»A ne glede na to sem prepričan, da sem Tysonu pred najinim povratnim dvobojem povzročil neprespane noči. Navsezadnje sem ga v prvem obračunu dvakrat spravil na tla, zaradi mojih silovitih udarcev je imel zagotovo pretres možganov,« je postavil diagnozo Wilder. Niti najmanj ne dvomi, da bo britanskemu izzivalcu, za katerega pravi, da se sicer dobro giblje v ringu, vendar da nima prave moči v rokah, znova prizadejal bolečine.
»Še enkrat ga bom zrušil, vendar s to razliko, da se tokrat ne bo več pobral,« je 34-letni Američan zagrozil svojemu tri leta mlajšemu tekmecu, da ga bo v lasvegaški areni MGM Grand nokavtiral. Kajpak pri tem spet stavi na svojo rušilno moč, s katero je prisilil k vdaji kar 41 od 43 boksarjev, ki so se mu doslej postavili po robu (skoraj 96 %!).
Kličko je bil močnejši in nevarnejši
Da se visoko ceni, ni nič novega. »Jaz sem Mohamed Ali, Evander Holyfield in Mike Tyson v enem,« je že večkrat poudaril rahlo favorizirani »bronasti bombarder«, kakor si je Wilder nadel vzdevek po osvojitvi tretjega mesta na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu.
Čeprav je Deontay Wilder v prvem medsebojnem dvoboju dvakrat spravil na tla Tysona Furyja, se je moral sprijazniti z neodločenim izidom. FOTO: Reuters
Fury mu v besednem dvoboju in odrivanju na javnem soočenju, na katerem so ju morali miriti celo varnostniki, ni ostal dolžan. »Deontay me je v prvem obračunu s svojim najboljšim udarcem zadel naravnost v brado, vendar sem se kljub temu pobral in nadaljeval dvoboj. Če bi ga primerjal s svojimi prejšnjimi nasprotniki, bi rekel, da je (bil) Vladimir Kličko močnejši in nevarnejši,« je presodil 31-letni Britanec.
V pripravah za revanšo, za katero – mimogrede – legendarni George Foreman trdi, da gre za tretjo največjo v zgodovini boksa po povratnih dvobojih Max Schmelling – Joe Louis (1938) in Mohamed Ali – Joe Frazier (1974), je storil vse, da bi tokrat ring zapustil kot zmagovalec. Zamenjal je celo trenerja in namesto Bena Davisona najel Javana »Sugarhilla« Stewarda, nečaka slovitega Emanuela Stewarda. »Tokrat ne bom stavil le na svoje boksarsko znanje, udarjal bom z vseh razdalj in smeri,« je napovedal »Ciganski kralj«.
