Z dobrim pilotom je lažje leteti
Odbojkarski strokovnjak Zoran Jerončič o veličastni zmagi nad Bolgari in nocojšnjem četrtfinalu z Rusijo.
Odpri galerijo
V četrtfinalu nas čaka zahteven zalogaj: mi moramo igrati 110-odstotno, Rusi 80- do 90-odstotno, potem bo stvar naša. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Tekma z Bolgarijo je bila ena najboljših slovenskih v zadnjem času. Tekmeci niso bili slabi, temveč smo jih mi nadigrali – in v tem je velika razlika. V začetku drugega niza se je vse postavilo na svoje mesto, iz takšne greznice se lahko dvignejo le velike reprezentance. Malo sem bil skeptičen, a sem verjel v fante, ki imajo 15. igralca v navijačih. Gorje bi bilo dopustiti Sokolovu, da bi se razigral, a je štab odlično pripravil igralce, kako ga ustaviti. Ko njemu ne gre, ne gre ekipi. Pri Rusih bo drugače.
Nepisano pravilo je, da če v nizu prideš do 18., 19. točke, si igral; če prideš do 21., 22. točke, je bila prava tekma; če si se ustavil pri 17. točki, si bil v slačilnici. Če torej ne prideš do 20. točke, si bil na parketu, nisi pa dal maksimuma. Bolgari so po šoku v drugem nizu ostali v slačilnici.
Selektor Giuliani je ob pravem času na parket poslal drugega korektorja Tončka Šterna, ki je Bolgare šokiral, saj ga niso poznali. Prav tako je v začetku drugega niza pravi hip k servisu stopil Čebulj, ki je tehtnico nagnil na slovensko stran. Njegovih šest asov pomeni, da se je sprostil. Kakovost ima, mora pa biti sproščen ali kazati pravo koroško željo. Tokrat se mu je vse poklopilo, če se mu ne bi, vprašanje, kako bi Slovenci izpeljali. Omeniti velja še našega odličnega pilota. Letalo dobro leti in te pripelje na cilj, če ima dobrega pilota, ki je miren in dobre volje. Ta naš pilot je podajalec Dejan Vinčič. Imamo pa tudi kakovostno klop: kadar je Gasparini malo utrujen, ga nadomesti Tonček, kar je za nas plus, za nasprotnika pa šok.
Moj prijatelj, ruski selektor Sammelvuo, je bil med slovensko tekmo kar malo bled. To nekaj pove. Toda Rusi imajo še dve železi v ognju – korektorja Mihajlova in podajalca Butka. Niso še pokazali vseh kart. V četrtfinalu nas čaka zahteven zalogaj: mi moramo igrati 110-odstotno, Rusi 80- do 90-odstotno, potem bo stvar naša. Je pa res, da Sammelvuo precej meša karte, zato se ne moreš pripravljati na le eno rusko udarno zasedbo, temveč na dve, kar je težko.
Nepisano pravilo je, da če v nizu prideš do 18., 19. točke, si igral; če prideš do 21., 22. točke, je bila prava tekma; če si se ustavil pri 17. točki, si bil v slačilnici. Če torej ne prideš do 20. točke, si bil na parketu, nisi pa dal maksimuma. Bolgari so po šoku v drugem nizu ostali v slačilnici.
Zoran Jerončič (v sredini) je priznan odbojkarski strokovnjak in vselej brez dlake na jeziku. FOTO: Osebni arhiv
Selektor Giuliani je ob pravem času na parket poslal drugega korektorja Tončka Šterna, ki je Bolgare šokiral, saj ga niso poznali. Prav tako je v začetku drugega niza pravi hip k servisu stopil Čebulj, ki je tehtnico nagnil na slovensko stran. Njegovih šest asov pomeni, da se je sprostil. Kakovost ima, mora pa biti sproščen ali kazati pravo koroško željo. Tokrat se mu je vse poklopilo, če se mu ne bi, vprašanje, kako bi Slovenci izpeljali. Omeniti velja še našega odličnega pilota. Letalo dobro leti in te pripelje na cilj, če ima dobrega pilota, ki je miren in dobre volje. Ta naš pilot je podajalec Dejan Vinčič. Imamo pa tudi kakovostno klop: kadar je Gasparini malo utrujen, ga nadomesti Tonček, kar je za nas plus, za nasprotnika pa šok.
Moj prijatelj, ruski selektor Sammelvuo, je bil med slovensko tekmo kar malo bled. To nekaj pove. Toda Rusi imajo še dve železi v ognju – korektorja Mihajlova in podajalca Butka. Niso še pokazali vseh kart. V četrtfinalu nas čaka zahteven zalogaj: mi moramo igrati 110-odstotno, Rusi 80- do 90-odstotno, potem bo stvar naša. Je pa res, da Sammelvuo precej meša karte, zato se ne moreš pripravljati na le eno rusko udarno zasedbo, temveč na dve, kar je težko.
