Zbledel ugled naše bronaste olimpijke

Dopinška past: Teji Gregorin črtali vse dosežke z OI 2010. Ostra kazen za Ruse.

Objavljeno
26. december 2017 20.24
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Iztekajoče se leto 2017 v športnem svetu ne bo prav pri vseh ostalo v lepem spominu. Resda se slovenskim navijačem nariše nasmeh ob misli na zmage košarkarjev, rokometašev, Ilke Štuhec, a pri priči postanejo slabe volje ob razpravi o kazni za Tejo Gregorin. Doping je spremenil načrte ruskim olimpijcem, pod drobnogled postavil tudi kolesarskega asa Chrisa Frooma.

Osrednja športna pozornost bo v tej zimski sezoni namenjena olimpijskim igram. Te bodo tokrat prvič v Pjongčangu, od 9. do 25. februarja, toda že pred odhodom v Južno Korejo so se podrle zgodbe številnih športnikov. Med njimi tudi naše najuspešnejše biatlonke Teje Gregorin, ki je prav na tem prizorišču nameravala braniti olimpijski bron z zasledovalne tekme v Sočiju 2014. Toda v prvih oktobrskih dneh, sredi njenih priprav za tekmovalno zimo z omenjenim vrhom v Pjongčangu, je bilo jasno, da bo vsaj začasno morala pospraviti biatlonsko opremo. Analiza vzorcev z olimpijskih iger v Vancouvru 2010 je namreč pri njej razkrila možnost dopinške zlorabe. Z rastnim hormonom naj bi dosegala boljše rezultate, zdaj so ji pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) vse dosežke iz Kanade, vključno z 8. mestom slovenske ženske štafete, črtali, kakšna bo njena usoda glede nadaljevanja športne poti, pa še ni povsem jasno. Ker je suspendirana, je ne bo na igrah v Pjongčangu, pri 37 letih že tako predvidoma njenih zadnjih, kazen iz vrst mednarodne zveze bo najbrž sledila, najpogosteje je slišati namige o dveletni prepovedi nastopanja.

Jasno pa je tudi, da v Koreji ne bo številnih ruskih športnikov. Pri MOK so se ob tesnem sodelovanju s Svetovno protidopinško agencijo (WADA) namreč temeljito lotili preiskav okrog dopinške zlorabe pri ruski reprezentanci za zadnje olimpijske igre. Ni bila namreč nikakršna skrivnost, da so Rusi sanjali o uspešnosti izjemnega spektakla, v katerega so vložili prek 50 milijard evrov, torej več kot kdorkoli v olimpijski zgodovini, ob katerem pa se je spodobilo blesteti v tekmovalnih arenah. Hokejski načrt se jim je takrat sesul, saj se je opevano moštvo z Aleksandrom Ovečkinom, Jevgenijem Maljkinom in Iljo Kovaljčukom ustavilo že v četrtfinalu s Finsko (1:3), v nekaterih drugih panogah so gostitelji ponosno preštevali kolajne. Toda sledil je epilog, kot si ga niso želeli: dokazi o sistematičnem dopingu, tudi ob vednosti državnega vrha, so oddaljili Ruse od novih olimpijskih sanj.

V Koreji bodo namreč lahko nastopili le tisti nekaznovani, pa še to brez državne zastave, drugih oznak in v primeru zmage nacionalne himne. Uradno bodo nastopili pod olimpijsko zastavo s posebnim nazivom Olimpijski športniki iz Rusije. Končnega seznama, ki ga zdaj morajo izstaviti in potrditi pri MOK, še ni, a mnogim so že prepovedali odhod v Korejo, denimo kar 11 reprezentantom v smučarskem teku. Seveda ni šlo le za dopinške grehe le med igrami v Sočiju, temveč tudi prekrške pred njimi ali pa pozneje. Kazen je ostra, mnogi po svetu razmišljajo, da bi se morali podobno lotiti tudi nekaterih drugih, žvižgi s tribun prej dvakrat dopingiranemu Američanu Justinu Gatlinu, potem ko je letos na SP v Londonu zmagal na 100 m, so bili dovolj zgovorni …

Rusi pa tako morajo plačati 15 milijonov evrov za stroške preiskave, kaznovani so številni funkcionarji, posebej hudo minister za šport Vitalij Mutko, ki pa je zdaj ostal še brez vodilne vloge v organizaciji svetovnega prvenstva v nogometu 2018. V javnosti so se širile govorice, da bo sledil bojkot, ob katerem Rusi ne bodo hoteli nastopiti z nevtralnimi oznakami na OI, toda vplivni prvi mož države Vladimir Putin ni prižgal rdeče luči, tako je nato tudi nacionalni olimpijski komite s sedeža v Moskvi sporočil, da bodo tisti, ki jim bo dovoljeno, tekmovali v Pjongčangu. Tam pa ne bo Therese Johaug, sedemkratne svetovne prvakinje. Norvežanka se je lani ujela v dopinško past, prejela kazen nastopanja za 18 mesecev, uradno se lahko spet vrne k tekaški karavani aprila 2018. Sum dopinga sicer leti prav nad norveškim biatlonskim taborom, v katerem so ponavadi kar ekipno za razred hitrejših od tekmecev, a vsaj zaenkrat po omenjeni tekačici novih grešnikov niso odkrili.

Leto 2017 pa je po dopinški plati zaokrožil kolesarski as Chris Froome. Zanj kazni še niso izrekli, a podobno kot v primeru Teje Gregorin ga bodo povabili na zagovor okrog domnevne zlorabe. Kot astmatik naj bi obrazložil, čemu so pri njem našli sledi precej večje količine zdravil, kot je sicer običajno v primeru boja s to boleznijo. Pred dvema tednoma so objavili vest o pozitivnem vzorcu testiranja na letošnji Vuelti, na kateri se je veselil vloge skupnega zmagovalca. Britanec je bil sicer kar štirikrat najboljši na prestižni dirki po Franciji, kazen bi ga lahko oddaljila od načrtov v novem letu, med katerimi je kajpak tudi lov na peto francosko lovoriko. Sum nad doipingom v kolesarstvu je sicer nenehno navzoč, med tistimi, ki so v letu 2017 kislih obrazov pričakali izvide testiranja, pa je bil tudi Portugalec Andre Cardoso, najpomembnejši pomočnik v moštvu Albetra Contadorja.