Ni ravno običajno in včasih je tvegano, če šestnajstletne športnike že kujemo v zvezde. Pri Živi Remic velja narediti izjemo. Kot smo jih pri Luki Dončiću, Anžetu Kopitarju, Timu Gajserju, Niki Prevc ali Benjaminu Šešku, ki so medijsko zasijali precej pred polnoletnostjo in se niso izneverili velikim pričakovanjem.

Po večinskem mnenju stroke je Živa Remic največji biser, ki ga je ustvarila slovenska atletika. Letos poleti je na 400 metrov zmagala na Festivalu evropske mladine v Skopju, še večji dosežek je drugo mesto na 800 metrov na evropskem prvenstvu do 20 let v Tampereju. Zdi se, da ni meja za Grosupeljčanko, ki deluje neverjetno zrelo in ji dekliškost izdaja le zobni aparat.

Poleti je premikala mejnike. FOTO: Blaž Weindorfer/Sportida

Ob prvem nastopu pred občinstvom in mikrofoni ste delovali kot med sprehodom v parku. Ste se pripravljali?

Bila sem malo živčna, priznam, a rekla sem si, da bom pristna, takšna, kot sem.

Sijajna Živa Remic pri 15 evropska podprvakinja med dekleti do 20 let (VIDEO)

Nedavno, 23. avgusta, ste dopolnili 16 let, prejšnji teden je bil prvi šolski dan, ste v drugi letnik bežigrajske gimnazije vstopili kot zvezdnica?

Nekateri me že prepoznajo, čestitali so mi. Čestitali so mi tudi profesorji. Sicer pa precej običajno. Želim biti zgled za trdo delo, vztrajnost, disciplino, hkrati pa se ne počutim večvredne od vrstnikov, nočem biti vzvišena, želim ostati skromna. Takšna Živa, kakršna sem bila prej.

V Mariboru je Sloveniji pomagala k uvrstitvi v prvo skupino ekipnega EP. FOTO: Vid Ponikvar/Sportida

Pri 15 letih ste že dosegli izjemna časa na 400 (52,21; državni rekord za mlajše članice) in 800 metrov (2:01,76, državni rekord za mlajše mladinke). Kakšen je naslednji cilj, spustiti se pod meji 52 sekund in 2 minuti?

Ne ukvarjam se s časovnimi cilji. Uspeh se gradi, ne da se ga izsiliti. Ti rezultati so postavljeni na podlagi mojega talenta in trdega dela, toda v mojem trenažnem procesu še vedno ni vključenih določenih segmentov, ki bi jih sicer lahko delala, a sem še premlada. Glavna tekmovalna cilja v prihodnji sezoni pa sta evropsko prvenstvo do 18 let v Italiji in svetovno prvenstvo do 20 let v Eugenu v ZDA.

Pravite, da vam je 800 metrov ljubša disciplina kot 400? Zakaj?

800 metrov se mi zdi kraljevska disciplina, zanimiva tudi za gledalce. Tudi meni je bolje teči dva kroga, več imam svobode in sproščenosti, ko pride finiš, pa na maksimum. Več je taktike, kontakta, pride do prerivanja. Bolj zanimivo je.

V Tampereju je osvojila srebrno kolajno. FOTO: AZS

Vidim, da nosite na verižici obesek z olimpijskimi krogi. Že pogledujete proti OI v Los Angelesu leta 2028, ko še ne boste dopolnili 19 let?

Olimpijske igre so cilj vsakega vrhunskega atleta, toda pot do tja je še dolga, vsako sezono si moram zastavljati manjše cilje, da bom lahko prišla na olimpijsko raven. Potrebnega bo še veliko truda. Je pa to gotovo velika želja.

Mlada Živa Križ na OFEM zablestela s srebrno kolajno

Veljate za marljivo, disciplinirano športnico, ki ima noge trdno na tleh. Pa tudi perfekcionistko. Vam je bilo tudi malo žal, ker ste v Tampereju za devet stotink sekunde zgrešili zlato kolajno, pa čeprav ste tekli z nekaj let starejšimi tekmicami?

Imam takšno miselnost, da sem si takoj rekla: »Joj, lahko bi zmagala, res je bila majhna razlika.« Toda stara sem bila 15 let, nekatere tekmice pa 19. Malo grenkega priokusa je bilo, na koncu pa sem lahko zelo zadovoljna s to kolajno. To je bil res lep zaključek letošnje sezone.

V Skopju je zmagala na OFEM. FOTO: OKS

Zasledil sem, da sta vaši vzornici olimpijska prvakinja Keely Hodgkinson in slovenska rekorderka Jolanda Čeplak. Angležinja bi utegnila biti kmalu tudi tekmica.

Hodgkinsonova mi je bila in mi je lahko še vedno nek vzor, toda največji navdih si moram biti jaz sama. Da se ne primerjam z drugimi, ampak želim biti vsak dan boljša verzija sebe.

Obiskujete zelo zahtevno gimnazijo Bežigrad, ali pričakujete, da se bo treba nekega dne odločiti med atletiko in študijem?

Zagotovo je moja prva ljubezen atletika, v njej sem našla svoje poslanstvo, odkar sem očija za deseti rojstni dan prosila, če greva teč. To je nekaj, v čemer uživam, se počutim svobodno. Ob tem delam šolo in najverjetneje bom nadaljevala z nekim študijem. Atletika pa je prva.

S trenerjem Gregorjem Gradom imata velike načrte. FOTO: P. Z.

Imate v Sloveniji oz. Atletskem klubu Olimpija dovolj dobre pogoje in podporo za razvoj, ali bo morda treba v tujino, morda na študij v ZDA, kot to storijo mnogi atleti?

Študij v ZDA me sploh ne zanima. Tako sem zadovoljna z Gregorjem Gradom (trenerjem; op. p.), z njegovim načinom dela, najinim odnosom, z AK Olimpija nasploh. Tudi s tem, da imam podporo staršev doma, da imam kakovostno prehrano in še bi lahko naštevala.

Slavljenka Anita Horvat, sanjska poroka že na vidiku

Toda štadion Žaka so zdaj podrli, kako to vpliva na vaš trening?

To je zares »bedna« situacija, že prej je bilo stanje precej slabo. Štadion je bil zares dotrajan. Z Gregorjem sva se že prej vozila na druge lokacije. Zdaj je pa še toliko težje, še več prilagajanja, usklajevanja. Skoraj vsak trening opraviva na drugi lokaciji. Upam, da bo nov štadion res zgrajen v treh letih. Potem bo vrhunsko. To prehodno obdobje bo pa res težko.

Pogodbo v imenu Zavarovalnice Vita je podpisal Tine Pust. FOTO: Vid Ponikvar/Sportida

Kje se vidite čez tri leta? Ali čez sedem let. Na olimpijskih igrah? S kolajno na OI, z zlato kolajno na OI?

Vse to bi lahko rekla, ampak tega nočem govoriti. To je pritisk. Ne maram se javno izpostavljati. Jaz že imam v svoji glavi, kaj bi rada dosegla.

Pravite, da niste samo atletinja. Kaj vas še veseli?

Rada hodim na sprehode s svojim kužkom, rada grem v naravo, se družim s prijateljicami, najraje gremo v šoping. Skrbim za urejenost, obožujem nohte. Takšne stvari. Urnik je sicer nabito poln, zato toliko bolj cenim prosti čas, kadar ga kaj ostane.

Imate kakšno slabost, hibo, morda razvado?

Nihče ni popoln.

V soboto se začenja svetovno prvenstvo v Tokiu z desetimi Slovenci. Se jih veselite gledati?

Meni je spremljanje atletike zares užitek, navijala bom za vse, predvsem za naše, vsem želim veliko sreče.

Prvič se je predstavila na novinarski konferenci. FOTO: Vid Ponikvar/Sportida